Diplomatski pritisk na Rusijo se krepi

Diplomatski pritisk na Rusijo v ukrajinski krizi se krepi. Skupina G7 je Moskvo posvarila pred priključitvijo Krima in ocenila, da krimski referendum ne bo imel pravne veljave. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je napovedala, da bi lahko EU in Ukrajina že prihodnji teden podpisali sporazum o krepitvi političnih vezi.

KIJEV > Skupina sedmih najrazvitejših držav sveta (G7) je danes v skupni izjavi posvarila Rusijo pred priključitvijo ukrajinskega polotoka Krim in sporočila, da referendum o priključitvi Krima Rusiji, napovedan za nedeljo, ne bo imel “nobene pravne veljave”.

Države G7 - Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA - so skupaj z voditelji EU v skupni izjavi za javnost pozvale Rusijo, naj “preneha z vsemi prizadevanji za spremembo statusa Krima v nasprotju z ukrajinskimi zakoni in mednarodnim pravom”. Na Moskvo so tudi naslovili poziv, naj svoje enote na Krimu “zmanjša na obseg pred začetkom krize”.

Medtem je Angela Merkel v Varšavi, kjer je o ukrajinski krizi razpravljala s poljskim premierom Donaldom Tuskom, napovedala, da bi bil lahko dolgo pričakovani politični dogovor o krepitvi vezi med Ukrajino in EU podpisan že prihodnji teden na vrhu EU v Bruslju. Voditelji držav članic EU bodo zasedali 20. in 21. marca.

Sogovornika sta napovedala tudi, da bodo zunanji ministri EU v ponedeljek začeli snovati nove sankcije proti Rusiji, potem ko Rusija ni storila nobenega koraka v smeri ustanovitve kontaktne skupine za krimsko krizo, ki jo je zahteval Zahod. Tudi o novih sankcijah naj bi v Bruslju prihodnji teden razpravljali voditelji evropskih držav.

ZDA za sankcije proti Rusiji

Predstavniški dom ameriškega kongresa je medtem že v torek sprejel resolucijo, v kateri obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti in poziva k sankcijam proti Rusiji. Prav tako so se v resoluciji, ki jo mora sprejeti še senat, zavzeli za napotitev mednarodnih opazovalcev na Krim ter zahtevali umik vseh ruskih vojaških sil s Krima, razen tistih, ki so tam v skladu z dogovorom iz leta 1997.

Ameriški predsednik Barack Obama bo danes v Beli hiši sprejel novega začasnega ukrajinskega premiera Arsenija Jacenjuka. Kot so pojasnili v Washingtonu, bo Obama s tem izrekel popolno podporo novim ukrajinskim oblastem.

Da je prisotnost ruske vojske na Krimu nezakonita, za nedeljo napovedani referendum o neodvisnosti te avtonomne regije pa v nasprotju z ukrajinsko ustavo, so v današnji razpravi o napetih razmerah v Ukrajini poudarjali tudi poslanci Evropskega parlamenta. Pozivali so k umiritvi razmer, s čimer bi se izognili vojni, obenem pa tudi k sankcijam proti Rusiji.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je vnovič poudaril, da je rusko posredovanje na Krimu neizzvana kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine. Prvi cilj je po njegovih besedah umiritev razmer in mirna rešitev z upoštevanjem mednarodnega prava.

Füle: Referendum nevarnost za stabilnost meja v Evropi

Evropski komisar za širitev Štefan Füle je menil, da bi lahko referendum, ki je tudi v nasprotju z ukrajinsko ustavo, predstavljal veliko nevarnost za stabilnost meja v Evropi, njegov izid pa bo nezakonit. Evropski parlament bo sicer o resoluciji o Ukrajini glasoval v četrtek.

Poveljnik sil Nata v Evropi Philip Breedlove je danes na svojem uradnem blogu zapisal, da vojaki, ki brez oznak delujejo na Krimu, niso “lokalne samoobrambne sile”, pač pa ruska vojska. “Po skrbnem pregledu informacij iz več virov, ki so nam na voljo, verjamemo, da gre za pripadnike ruske vojske (...) Gre za zelo resne razmere,” je ugotavljal poveljnik sil zveze Nato v Evropi.

Podobno je zatrdila tudi opazovalna misija približno 40 neoboroženih vojaških opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Opazovalci sicer niso smeli na Krim, a so vseeno zbrali več dokazov, kot so ruske uniforme in bojna oprema "okalnih samoobrambnih sil”, pa tudi registrske tablice na tovornjakih, ki dokazujejo, da gre za vozila ruske črnomorske flote.

Krimski premier: V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov

Krimski premier Sergej Aksionov trdi prav nasprotno. “Gre za prebivalce Krima, ne dvomite v to. V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov,” je zatrdil. Dodal je, da so krimske enote za samoobrambo sodelovale z rusko črnomorsko floto, nastanjeno v Ukrajini, v skladu z dogovorom o najemu pomorske baze v Sevastopolu.

Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov je medtem zatrdil, da Ukrajina ne bo uporabila vojske, da bi ustavila Krim pri odcepitvi. Kot je dejal, v Kijevu ne bodo sledili scenariju, ki da so ga pripravili v Moskvi. Menil je, da bi s posredovanjem na Krimu dali Rusiji izgovor za posredovanje na celotnem vzhodu države.

Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov pa je zagotovil, da lahko prorusko vodstvo na Krimu v kratkem času mobilizira do 7000 oboroženih pripadnikov. Že sedaj samoobrambne enote po njegovih besedah štejejo več kot 3000 pripadnikov. Dodal je, da na nedeljskem referendumu o priključitvi Krima k Rusiji pričakujejo okoli 85-odstotno podporo.

V Črnem morju ameriški marinci

V Črnem morju so se sicer danes začela napovedane vojaške vaje ameriških marincev ter pripadnikov romunske in bolgarske mornarice. Vaje so načrtovali že leta 2013, še preden je izbruhnila ukrajinska kriza. Zaradi slabega vremena so se začele dan kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

O krizi v Ukrajini in odzivih Slovenije nanjo pa je danes na nujni seji razpravljal odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Sejo, ki je potekala na zahtevo SDS, so zaradi obravnave dodatnega internega gradiva najprej zaprli za javnost, nato pa so jo prekinili. Nadaljevanje naj bi sledilo prihodnji teden.

Zunanji minister Karl Erjavec je zahtevo poslanske skupine SDS po njegovem odstopu, ker v odzivih na krizo v Ukrajini naj ne bi zagovarjal temeljnih načel slovenske zunanje politike, po seji označil za notranjepolitično igro in poskus njegove diskreditacije.

STA

---