Dimitrij Rupel: “V resnici sem bil tri leta lustriran”

Učinkovito delo in izraba vseh potencialov, ki jih imajo javni uslužbenci, bi gotovo blažili gospodarsko krizo, a v javni upravi so tudi ljudje, ki so blizu tej ali oni oblasti, ko se ta zamenja, pa po lastni ali tuji krivdi predvsem čakajo na primernejše čase. Kaj, na primer, tačas počne Dimitrij Rupel?

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANADimitrij Rupel, politik, diplomat in dolgoletni zunanji minister v različnih vladah, nazadnje pa nesojeni veleposlanik na Dunaju, saj ga predsednik republike Danilo Türk ni hotel imenovati na to veleposlaniško mesto, in za kratek čas posebni odposlanec bivšega premierja Boruta Pahorja za zunanje zadeve, kar je povzročilo hude spore v takratni koaliciji, je zdaj zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve.

Dimitrij Rupel je postal vidni slovenski politik v času osamosvajanja Slovenije. Bil je pobudnik, soustanovitelj in predsednik Slovenske demokratične zveze (1989), ob tem pa tudi podpredsednik koalicije Demos. Leta 1990 postal prvi slovenski zunanji minister in na položaju ostal do leta 1993. Kasneje je bil poslanec, župan Ljubljane, slovenski veleposlanik v ZDA in ponovno zunanji minister v vladi Janeza Drnovška od februarja do junija 2000. Sledilo je nekajmesečno obdobje vlade Andreja Bajuka, ko je bil zunanji minister Lojze Peterle, po volitvah oktobra 2000, na katerih je na listi LDS kandidiral in bil izvoljen za poslanca, pa je bil Rupel znova imenovan za zunanjega ministra v novi Drnovškovi vladi. Anton Rop ga je ob prevzemu položaja premiera decembra 2002 obdržal v svoji ekipi, a je nato zaradi zmanjšanega zaupanja državnemu zboru predlagal njegovo razrešitev. Rupel je nato prešel k stranki SDS in bil zunanji minister ves mandat Janševe vlade. Sledilo je obdobje sporov s predsednikom republike Danilom Türkom in poskus Boruta Pahorja, da bi Rupla z imenovanjem za posebnega odposlanca za zunanje zadeve vključil med svoje sodelavce. Temu so se ostro uprli koalicijski partnerji, zlasti LDS.

Dr. Dimitrij Rupel opravlja delo na delovnem mestu veleposlanika v Direktoratu za evropske zadeve in politično bilateralo, so nam pojasnili na ministrstvu. Njegove naloge so “neposredna pomoč pri vodenju širših in ožjih delovnih področij v ministrstvu, opravljanje najzahtevnejših strokovnih nalog s področja zunanjih zadev oziroma s področij, ki sodijo med zunanje zadeve, in druge naloge, podobne stopnje zahtevnosti po navodilih vodje.”

Konkretnega odgovora, koliko je Rupel plačan za svoje delo, nismo dobili. Izvedeli smo le, da je delovno mesto veleposlanika plačano v razponu med 44. plačnim razredom (2585 evrov bruto) in 54. plačnim razredom (3826 evrov bruto). O tem, kaj počne, pa je bil bolj izčrpen kar Dimitrij Rupel sam. “V resnici sem bil tri leta iz političnih razlogov lustriran in izoliran. Zdaj pričakujem, da mi bodo omogočili delo, ki bo skladno z mojim statusom (veleposlanik),” je zapisal.

Poudarja še, da je svoj čas na ministrstvu za zunanje zadeve v letih od 2009 do 2012 izkoristil za to, da je napisal dve knjigi in en priročnik za študente mednarodnih odnosov (Stabilnost ali svoboda?, Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil in Slovenija na svetovnem prizorišču). JK


Najbolj brano