Dijsselbloem v Slovenijo v zatišju pred razkritjem bančne luknje

Slovenijo bo v ponedeljek obiskal šef evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, od katerega je pričakovati še en poziv k odločnemu ukrepanju za ozdravljenje bank in javnih financ.

BRUSELJ, LJUBLJANA > Nizozemec prihaja na obisk v času zatišja pred razkritjem izida pregleda slovenskih bank, ki bo pokazal, ali bo država potrebovala finančno pomoč.

Po Sloveniji bo obiskal še Španijo in Latvijo

Vodja skupine finančnih ministrov držav v območju evra prihaja v Slovenijo v sklopu obiskov po vseh članicah, ki jih je napovedal že ob prevzemu položaja, saj se želi pobliže seznaniti z razmerami v posamezni državi, so pojasnili na finančnem ministrstvu. Po Sloveniji bo sicer do konca meseca obiskal še Španijo in Latvijo.

Med šesturnim obiskom se bo Dijsselbloem sestal z ministrom za finance Urošem Čuferjem, guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednikom države Borutom Pahorjem. Začel pa bo v državnem zboru, kjer se bo srečal s člani odbora za finance in monetarno politiko ter odbora za zadeve EU.

Govorila bodo o napredku Slovenije pri konsolidaciji javnih financ in sanaciji bančnega sistema

S Čuferjem bosta govorila o napredku Slovenije pri konsolidaciji javnih financ in sanaciji bančnega sistema. Mnenja o makroekonomskem in finančnem položaju države pa želi izmenjati tudi z drugimi predstavniki oblasti, zato se bo srečal še z guvernerjem, predsednikom države, predsednico vlade in poslanci, so še pojasnili na ministrstvu.

Slovenija lahko od šefa evroskupine pričakuje vnovičen poziv, naj odločno ukrepa za sanacijo bančnega sistema - vključno s čimprejšnjim sprejetjem novele zakona o bančništvu, ki opredeljuje način reševanja bank - ter za konsolidacijo javnih financ. Tretja fronta, na katero jo Bruselj vseskozi opozarja, pa je privatizacija.

Dijsselbloemov obisk del evrske rutine, s stanje v Sloveniji bi težko pojasnili z besedo “rutina”

Dijsselbloemov obisk je tako po uradnih pojasnilih pač del evrske rutine - šef evroskupine se želi pobliže seznaniti z razmerami v eni od članic in ena od članic bo poročala o napredku pri ukrepanju, ki se od nje pričakuje. A dejstvo je, da je trenutne razmere v Sloveniji težko opisati z besedo, kot je “rutina”.

Šef evroskupine prihaja na obisk v času zatišja pred objavo izida zdravstvenega pregleda osmih slovenskih bank - pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testov. Številke, ki jih bo razkril pregled, bodo narekovale nadaljnje dogajanje na slovenskem in evropskem odru, zato ni presenečenje, da je živčnost otipljiva.

Rezultati stresnih testov bodo znani decembra

Rezultati celotnega pregleda vseh osmih bank naj bi bili znani decembra. Že dolgo se napoveduje, da bodo rezultati za največjo banko, Novo Ljubljansko banko (NLB), znani prej. Po prvotnih neuradnih napovedih naj bi bili znani sredi oktobra, nato so neslovenski viri v Bruslju povedali, da jih pričakujejo 21. oktobra, kar je tudi datum Dijsselbloemovega obiska.

Viri na slovenski strani zatrjujejo, da med ponedeljkovimi pogovori s šefom evroskupine še ne bodo imeli v rokah diagnoze za NLB. Obenem drugi slovenski viri pojasnjujejo, da rezultatov za NLB ne želijo objaviti ločeno, zato jih bodo ob prevzemu “zaprli v sef” in z objavo počakali na rezultate za vse banke.

Če slovenska stran rezultatov za NLB, ki bodo sicer ključni, ne želi razkriti, dokler ne bodo znani rezultati za vse banke, je jasno, da se ne bo na ves glas hvalila, da jih drži v rokah. Mogoče pa je seveda tudi to, da ob stalnih zamudah v procesu pregledovanja slovenskih bank spet zamujajo tudi rezultati za NLB.

Izid pregleda bank bo odločil, ali bo Slovenija morala zaprositi za pomoč

Izid pregleda bank je odločilen, saj bo izmerjena globina luknje v bankah dala odgovor na to, ali se bo Slovenija v prihodnje lahko financirala sama ali bo morala zaprositi za pomoč. Vlada je za banke rezervirala 1,2 milijarde evrov, a po vseh napovedih bo luknja globlja. Omenja se več številk - tri, pet, celo osem milijard evrov.

Čeprav se v uradnih izjavah omembam programa pomoči za Slovenijo v Bruslju načeloma še vedno vsi izogibajo in vztrajajo, da je položaj obvladljiv, če bo vlada ukrepala odločno in naglo, je v minulih tednih več visokih virov omenjalo program pomoči za slovenske banke kot precej verjetno ter tudi najbolj racionalno in gospodarno možnost.

Slovenija bo najverjetneje potrebovala pomoč za banke iz ESM

Čakajoč na izide pregleda bank, je tako za zdaj najverjetnejši scenarij ta, da bo Slovenija potrebovala pomoč za banke iz ESM. Edini tak primer pomoči doslej je španski, ki se od preostalih razlikuje po tem, da pri financiranju ne sodeluje Mednarodni denarni sklad (IMF), temveč ta le pomaga pri tehnični izvedbi programa, ter da je pogojevanje mehkejše in osredotočeno na banke.

Dijsselbloem bi moral po prvotnih načrtih v Slovenijo 30. septembra, a je obisk preložil zaradi težav v pogajanjih o nizozemskem proračunu. Iz enakega razloga je nato odpovedal tudi udeležbo na letnem srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic IMF in Svetovne banke.

STA

---