Denacionalizacija poteka najpočasneje ravno na koncu

Čeprav bi moralo biti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov po načrtu zaključeno že leta 2005, temu še vedno ni tako. Konec junija letos so imeli namreč pristojni organi na prvi stopnji nerešenih še 332 denacionalizacijskih zahtevkov. Od tega jih na prvi stopnji ostaja nerešenih 227, v pritožbi na drugi stopnji pa še 105 zadev.

LJUBLJANA> Po podatkih, ki jih je na svoji spletni strani objavilo ministrstvo za pravosodje in javno upravo, so upravne enote in ministrstva, ki so po zakonu zadolženi za reševanje denacionalizacijskih zahtevkov, do 30. junija letos na prvi stopnji rešili 99,1 odstotka ali 39.331 denacionalizacijskih zahtevkov, medtem ko jih torej 332 ostaja nerešenih. Pri tem sta vse zahtevke rešila ministrstvo za finance ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za kulturo jih je rešilo 95,2 odstotka, upravne enote pa 99,3 odstotka.

Na drugi stopnji so imela vsa tri ministrstva, ki odločajo o pritožbah, nerešenih 82 zadev, pri čemer jih ima največ nerešenih ministrstvo za kmetijstvo in okolje (56), sledi mu ministrstvo za infrastrukturo in prostor (18) ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (8). Ostale nerešene zadeve na drugi stopnji so bodisi v upravnem sporu ali v postopku revizije. Ministrstvo, pristojno za pravosodje v svojem poročilu sicer ugotavlja, da omenjena pristojna ministrstva o vseh pritožbah ne odločijo v dveh mesecih, kar je sicer zahteva vlade iz sklepa, ki ga je sprejela leta 2006.

Najtežje zadeve ostale na koncu

Podatki o reševanju denacionalizacijskih zahtevkov od 30. junija lani do konca junija letos kažejo, da je bilo v zadnjem letu rešenega le 0,1 odstotka zahtevkov, pri čemer je treba upoštevati, da je bilo lani vloženih sedem novih denacionalizacijskih zahtevkov. Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo na vprašanje, zakaj se je reševanje denacionalizacijskih postopkov tako upočasnilo ravno na koncu (pristojni organi namreč v zadnjih letih povprečno letno rešijo zelo majhen odstotek zadev) odgovarjajo s pojasnilom, da so na koncu v reševanju ostale najtežje zadeve.

"Dejstvo je, da gre počasno nadaljevanje postopka v veliki meri pripisati dejstvu, da so nerešene ostale prav tiste zadeve, ki so najbolj obsežne, bolj zapletene, pravno zahtevne," navajajo na ministrstvu. Ob tem pojasnjujejo, da ponekod tečejo tudi postopki ugotavljanja državljanstva ter drugi postopki reševanja predhodnih vprašanj. Tudi zato je težko napovedati, kdaj bo denacionalizacija zaključna, so zapisali za STA.

Na ministrstvu poudarjajo, da je njihov resor zadolžen zgolj za spremljanje procesa denacionalizacije, zato večjih pristojnosti za hitrejše reševanje denacionalizacijskih zahtevkov nimajo. Kljub temu so marca letos vsem načelnikom upravnih enot, ki še niso zaključile postopkov denacionalizacije, poslali vprašalnike, s katerimi so skušali ugotoviti razloge za tolikšno trajanje postopkov. Prav tako so na sodišča vseh stopenj, ki še obravnavajo denacionalizacijske zadeve, aprila poslali zaprosilo za preučitev možnosti za prednostno reševanje denacionalizacijskih zadev, "ki v postopkih reševanja zahtev predstavljajo predhodno vprašanje". Kakšne odgovore so dobili, na ministrstvu ne navajajo, saj je, kot pojasnjujejo, uslužbenka, ki se podrobneje ukvarja s temi vprašanji, na letnem dopustu.

Za odškodnine že več kot milijarda evrov

Kadar vrnitev po vojni odvzete nepremičnine ni mogoča, zakon o denacionalizaciji določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali pa izplačilo odškodnine. Za slednje je zadolžena Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je do 30. junija letos iz tega naslova izročila 16.722.003 obveznice. Za njih je že izplačala 1,145 milijarde evrov, preostale obveznosti iz že izročenih obveznic pa znašajo še nekaj manj kot 500 milijonov evrov, za STA pojasnjujejo na Sodu.

Del finančnih obveznosti iz naslova denacionalizacije ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, katerega osnovna naloga v denacionalizaciji je sicer vračilo kmetijskih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem in dodelitev morebitnih nadomestnih zemljišč. Med drugim pa je sklad tudi zavezanec za izplačilo odškodnin za nezmožnost uporabe nepremičnin za čas od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do končanja postopka.

Kot je za STA pojasnila direktorica sklada Irena Šinko, je slednji do sredine avgusta letos izplačal za nekaj manj kot 10,5 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2012 dobrih pet milijonov.

Sklad mora izplačati še za dobrih 21 milijonov evrov odškodnin, za katere je zahtevke že prejel. Je pa po navedbah direktorice poleg že prejetih zahtevkov v postopku še nekaj zelo visokih zahtevkov za odškodnine, ki pa jih sklad še ni prejel.

Sklad, kot navaja, sredstev za tako visoke odškodnine nima, saj je letos porabil že vsa razpoložljiva sredstva, zato so o tem že obvestili pristojnega resornega ministra.

STA

---