Delodajalci za podaljšanje roka pogajanj o trgu dela

15. januarja se izteče rok za usklajevanje stališč partnerjev o reformi trga dela, saj je za ta dan razprava o tem napovedana na seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Toda delodajalci predlagajo podaljšanje razprave.

LJUBLJANA> Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije je včeraj predlagalo, da se rok za razpravo o reformi trga dela podaljša. Generalni sekretar združenja Igor Antauer upa, da bo resorni minister Andrej Vizjak pogajanja podaljšal vsaj do konca januarja.Minister je sicer še minuli petek izrazil upanje, da bodo do 15. novembra dosegli vsaj minimalni skupni imenovalec.

Tema včerajšnjega pogajanja socialnih partnerjev je bil zakon o delovnih razmerjih, pogajalci pa niso prišli daleč.

Delodajalci in sindikati so prejšnji teden ostali navzkriž pri poglavju o začasnih in občasnih delih. V okviru zakona o urejanju trga dela bi jih po novem predlogu ministrstva za delo uvedli za upokojence, vendar le na nesistematiziranih delovnih mestih. Delodajalci vztrajajo, naj sem uvrstijo tudi brezposelne, češ da je veliko del, ki jih upokojenci ne morejo tako kakovostno opravljati kot mlajši. Temu pa nasprotujejo sindikati.

Pogajalci niso uspeli zbližati stališč niti pri nadomestilih za brezposelne. Ministrstvo v zakonu ostaja pri znižanju nadomestila v prvih treh mesecih brezposelnosti z 80 na 70 odstotkov osnove (glede na povprečno plača zadnje tri mesece). Sindikatom se zdi 70 odstotkov premalo, v Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije pa menijo, da bi moralo biti nadomestilo za prve mesece brezposelnosti razmeroma visoko, nato pa hitro padati. Po novem zgornje meje prejemanja nadomestila za starejše delavce, ta znaša 25 mesecev, ne bi spreminjali.

Po predlogu za omejitev letnega dopusta na 35 dni, ministrstvo po novem vendarle dopušča možnost dviga te meje in sicer ko gre za posebne pogoje dela.

Med dopolnili je kompromisni predlog, da bi zaposlovanje za določen čas namesto s kvotami (delodajalci so nasprotovali predlogu, da bi lahko podjetja za določen čas zaposlila največ 15 odstotkov vseh zaposlenih) omejili z uvedbo odpravnin. Delodajalec pa bi moral za zaposlenega za določen čas plačati višji prispevek za zavarovanje v primeru brezposelnosti.

Spremembe (in tudi) usklajevanja) so predvidene še pri postopkih odpuščanja, glede odpovednih rokov plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo. DK

---