Delodajalci za omejitev dopusta na največ 35 dni, sindikati proti
Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela so danes v okviru nadaljevanja obravnave predloga zakona o delovnih razmerjih (ZDR) po členih največ časa namenili letnim dopustom. Delodajalce in sindikate je razdelilo vprašanje predlagane omejitve dopusta na največ 35 dni. Delodajalci ta predlog podpirajo, sindikati pa ga zavračajo.
Foto: /
LJUBLJANA> Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin je po pogajanjih pojasnila, da delodajalska stran vladni predlog ZDR, ki na novo uvaja zgornjo mejo trajanja letnega dopusta na največ 35 dni, podpira.
Skupina za reformo trga dela se bo predvidoma znova sestala v ponedeljek, kaj bo imela na sporedu, pa ni znano. Če bo nadaljevala obravnavo predloga ZDR, jo čakajo delovni čas, odmori in počitki, izobraževanje ipd. Če se bo vrnila k predlogu novele zakona o urejanju trga dela, pa bi lahko razpravljala o začasnih in občasnih delih. Delojemalska stran je namreč predlagala, da se začasna dela skupaj s študentskim delom uredi v posebnem zakonu, ministrstvo za delo pa na ta predlog še ni odgovorilo.
"Za nas je to primerna omejitev. V zasebnem sektorju ne predstavljala problema, večji problem predstavlja v nekaterih dejavnostih javnega sektorja," je opozorila. Ponekod v javnem sektorju namreč trajanje letnih dopustov krepko presega 35 dni.
Socialni partnerji so se sicer danes po njenih besedah pogovarjali o dopolnilni zakonski dikciji, da bi bilo mogoče dopust na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti tudi podaljšati.
A sindikati na omejitev kljub temu ne nameravajo pristati. Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je v tej luči poudaril, da predlog omejitve pomeni "hud poseg v avtonomno dogovarjanje socialnih partnerjev na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti" oz. omejuje "svobodno voljo delodajalcev in sindikatov v posamezni dejavnosti, ko sklepajo kolektivno pogodbo".
Izpostavil je, da poslancem po zakonu o poslancih pripada kar 40 delovnih dni plačanega dopusta, sedem dni neplačanega izrednega dopusta in še 30 dni izrednega dopusta. Poleg tega omejitev pri odrejanju dopusta v svojih pogodbah o zaposlitvi ne poznajo niti menedžerji, je dodal.
"Ne vidim razloga, da bi se na tako hud način poseglo v kolektivno dogovarjanje. Dopust ne bo dvignil konkurenčnosti, pomenil pa bo lahko še en korak k manjšanju delavskih pravic. Tega ne moremo dovolili," je zatrdil. Skladno s tem je delojemalska stran predlagala črtanje omejitve in urejanje tega vprašanja v kolektivnih pogodbah glede na kriterije, kot so pogoji dela, starost, otroci.
Po besedah Čerinove je bilo govora tudi o določitvi letnega dopusta po dvanajstinah (za vsak mesec zaposlitve bi pripadala ena dvanajstina dopusta), kar je želja delodajalcev. A se je pri tem vprašanju porajalo mnogo strokovnih vprašanj, je izpostavil Zorko. Skladno s tem je bil sprejet dogovor, da nejasnosti najprej obdela posebna delovna skupina.
Socialni partnerji so sicer današnje srečanje začeli s členi o delovnem času - med drugim razporeditvijo delovnega časa in neenakomerno začasno prerazporeditvijo delovnega časa. Ker gre za "tipično interesno vprašanje", v zvezi s katerim imajo delodajalci svoje predloge, in ker ministra za delo Andreja Vizjaka danes na pogajanjih ni bilo, so obravnavo teh vprašanj prestavili.
Prav tako so iz tega razloga danes preskočili člene, ki se nanašajo na odmore in počitke. Znano je, da se delodajalci zavzemajo za ukinitev plačanega odmora za malico, čemur sindikati močno nasprotujejo.
STA