Davek na finančne transakcije v 11 članicah EU bi prinesel do 35 milijard evrov

Evropska komisija je danes razgrnila predlog za uvedbo spornega davka na finančne transakcije v enajstih članicah EU, tudi v Sloveniji. To bo prvi regionalni davek te vrste na svetu, ki sproža ostre kritike tako na stari celini kot v ZDA.

BRUSELJ> Cilj je, da začne davek veljati 1. januarja 2014.

Ideja o uvedbi tega davka je bila odziv evropske politike na nezadovoljstvo davkoplačevalcev nad milijardnimi injekcijami njihovega denarja v finančni sektor, ki je sicer glavni krivec za krizo. Ta davek naj bi namreč zagotovil, da bo finančni sektor ustrezno prispeval k premagovanju krize in polnjenju javnih blagajn v prihodnje.

“Na mizi je nedvomno pošten, tehnično zdrav in pravno robusten davek, ki bo okrepil naš enotni trg in ukrotil neodgovorno trgovanje,” je ob predstavitvi zakonodajnega predloga v obliki direktive poudaril evropski komisar za davke Algirdas Šemeta.

Od 30 do 35 milijard evrov na leto

Pobiranje tega davka v enajsterici bi lahko prineslo od 30 do 35 milijard evrov na leto, kar je odstotek davčnih prihodkov enajstih članic.

Članice bodo same odločile, kako bodo porabile prihodke od davka. Komisija sicer predlaga, naj bo del prihodkov porabljen kot lastni vir za polnjenje proračuna EU, pri čemer bi se ustrezno zmanjšal nacionalni prispevek iz bruto nacionalnega dohodka.

Predlog za omejeno uvedbo davka na finančne transakcije v veliki meri temelji na prvotnem predlogu za uvedbo davka v celotni uniji, ki ga je komisija razgrnila septembra 2011.

Komisija je tako ohranila predlog, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po najmanj 0,1-odstotni stopnji, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po najmanj 0,01-odstotni stopnji.

Ostaja tudi “načelo stalnega prebivališča oziroma sedeža”. To pomeni, da bo davek treba plačati, če ima katera koli stranka v transakciji sedež v sodelujoči državi članici, ne glede na to, kje se transakcija izvede.

V komisiji ocenjujejo, da bo nov davek trgovanje z izvedenimi finančnimi proizvodi zmanjšal za 75 odstotkov, trgovanje z delnicami in obveznicami pa za 15 odstotkov.

Nekatere dejavnosti izvzete

Kot po prvotnem tudi po novem predlogu davka ne bo treba plačevati za vsakodnevne finančne dejavnosti državljanov in podjetij, na primer za posojila, plačila, zavarovanje in vloge, s čimer želi komisija zaščititi realno gospodarstvo.

Prav tako davka ne bo treba plačati za tradicionalne naložbene bančne dejavnosti v povezavi z zbiranjem kapitala ali finančne transakcije, ki se izvajajo kot del dejavnosti prestrukturiranja.

Iz davka bodo izvzete tudi dejavnosti refinanciranja, monetarna politika in upravljanje javnega dolga, torej transakcije s centralnimi bankami in Evropsko centralno banko ter z evropskim reševalnim mehanizmom.

Novosti v primerjavi s prvotnim predlogom pa je posebna zaščita pred izogibanjem obdavčitve - “načelo izdaje”. To pomeni, da bodo finančni instrumenti, izdani v navedenih 11 članicah, obdavčeni, tudi če osebe, ki z njimi trgujejo, nimajo sedeža na območju, kjer velja davek.

Slovenija med prvimi

Primer uveljavljanja davka: banka s sedežem v ZDA brez podružnic na območju veljavnosti davka kupi od banke s sedežem v Singapurju brez podružnic na območju veljavnosti davka na londonski borzi delnice, izdane v Nemčiji. Davek morata plačati obe banki, ker so delnice izdane v Nemčiji.

Davek bo najprej uvedlo 11 članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija. Pozneje pa se lahko pobudi pridružijo tudi druge članice. Namero o uvedbi davka je na primer novembra lani nakazala tudi Nizozemska.

Evropski finančni davek sicer že dolgo buri duhove v EU in zunaj nje. Soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje davku nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska. Davku bi bili naklonjeni le, če bi bil uveden globalno, kar pa ni mogoče, saj v ZDA nočejo zanj niti slišati.

Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je izvedljiva v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga je mogoče sprožiti, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina najmanj devetih članic vseeno meni, da je to potrebno.

“Zgodovinska” uvedba davka na finančne transakcije

Z vidika dejstva, da so članice EU prvič sprejele davčno odločitev brez soglasja, bo uvedba davka na finančne transakcije po navedbah komisije “zgodovinska”.

Predlagano direktivo bodo sedaj obravnavale članice unije. O njej lahko razpravljajo vse članice, o sprejetju predloga pa bodo glasovale le tiste, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje. Njihova odločitev mora biti soglasna. Svoje mnenje bo podal tudi Evropski parlament, vendar ne bo zavezujoče.

V Londonu in na drugi strani Atlantika nad predlogom pričakovano niso navdušeni, slišati je predvsem glasove bojazni pred dvojnim obdavčevanjem.

V komisiji v odzivu na te kritike poudarjajo, da dvojnega obdavčevanja na območju veljavnosti davka ne bo, sicer pa to tveganje seveda obstaja, a ga vidijo predvsem kot spodbudo tistim članicam, ki se pobudi še niso pridružile, da to storijo.

STA

---