Dars prodal za 73 milijonov evrov vinjet

Dars je od 1. decembra lani, ko je stekla prodaja vinjet za letošnje leto, do konca februarja prodal za dobrih 73,3 milijona evrov vinjet, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej, ko ni bilo posebnih vinjet za kombije.

LJUBLJANA > Denar za poplačilo letošnjega dolga je zagotovljen, likvidnostnih težav ne bo, so povedali.

Prodajo letošnjih vinjet zaznamuje kar nekaj novosti - nekatere kategorije vinjet so se nekoliko podražile, v veljavo pa je stopil nov razred za kombije, za katerega veljajo dražje vinjete od tistih za osebna vozila.

Medtem ko znaša cena letne vinjete za osebne avtomobile 110 evrov, je treba v novem cestninskem razredu 2B, v katerega se uvrščajo dvosledna motorna vozila z nosilnostjo do 3,5 tone, ki nad prvo osjo merijo več kot 1,30 metra, za letno vinjeto odšteti 220 evrov. Slovenija je ta razred pred uvedbo vinjet leta 2008 sicer že poznala.

Podatki o prodaji vinjet od začetka decembra do konca februarja zato niso povsem primerljivi z enakim obdobjem leto prej, a je za Družbo za avtoceste v RS (Dars) vseeno pomembno, da se je vrednost prodanih vinjet povečala za 17 odstotkov oziroma 10,6 milijona evrov na 73,3 milijona evrov. Pri tem levji delež, to je 63,7 milijona evrov, odpade na letne vinjete.

Dars za letošnje leto načrtuje vsaj desetino višje prihodke od cestnin, tudi letošnje leto pa bodo, tako kot vsa doslej, po načrtih sklenili s pozitivnim poslovnim izidom.

“Glede na doslej uspešne dogovore s posameznimi bankami upnicami glede prestrukturiranja dolga, uvedbo nove cenovne politike na področju cestnin s 1. oktobrom lani in dosežene poslovne rezultate Dars letos ne bo imel likvidnostnih težav,” so zapisali.

Darsu letos v plačilo zapade 267 milijonov evrov glavnic, za obresti pa bodo glede na gibanje obrestnih mer po ocenah namenili 61 milijonov evrov. Skupaj gre torej za 328 milijonov evrov obveznosti, pri čemer so sredstva za njihovo poplačilo zagotovljena.

Prihodnje leto jim v plačilo zapade 208 milijonov evrov glavnic, za obresti pa naj bi glede na prihodnje gibanje obrestnih mer po oceni namenili 56 milijonov evrov, skupaj torej 264 milijonov evrov. V letih 2012 in 2013 je Dars bankam vrnil skupaj 374 milijonov evrov dolgov in se aktivno razdolžuje, so pojasnili v družbi.

Znesek sklenjenih kreditnih pogodb in izdanih obveznic Darsa je na dan 31. decembra lani skupaj znašal 3,6 milijarde evrov, od tega je odplačanih 776,6 milijona evrov.

Dejansko stanje Darsovega dolga - glavnice brez obresti - je na zadnji dan lanskega leta tako znašal 2,8 milijarde evrov, ob predpostavki, da se posojilni pogoji do leta 2037 ne bi bistveno spreminjali, pa to skupaj pomeni približno 3,4 milijarde evrov obveznosti, navajajo v družbi.

Izplačilo obveznosti iz najetih kreditov in izdanih obveznic je v celoti zavarovano s poroštvom države. Dars si sicer še vedno prizadeva, da bi se 23 zakonov o državnem poroštvu za obveznosti družbe združilo v en krovni zakon.

Kot pravijo, v trenutnem položaju, ko imajo za skoraj vsako posojilo poseben poroštveni zakon s svojo dolžino trajanja poroštva in vrednostjo, ne morejo aktivno upravljati s celotnim dolgom.

“Tako lahko trenutno vodimo pogovore z bankami za zgolj šest posojil ali približno 15 odstotkov celotnega dolga družbe. Z združitvijo vseh tovrstnih poroštvenih zakonov v en krovni zakon nam bo dana možnost upravljanja s celotnim dolgom,” so pojasnili.

Poudarili so, da predlagani krovni zakon o poroštvu višine Darsovih obveznosti ne bi spreminjal, družbi pa bi dal možnost, da posojila reprogramira.

STA

---