Dan D za novi davek

Danes ob 11.30 ne bo več dilem o tem, kdo ima prav. Ustavno sodišče bo razglasilo odločitev o (ne)ustavnosti zakona o davku na nepremičnine. Poslanci so včeraj vseeno že spreminjal nepremičninski zakon. V njem so določili tudi, da bodo gospodarske nepremičnine obdavčene s stopnjo 0,59 odstotka.

Ustavno sodišče bo danes ob 11.30 razglasilo odločitev o (ne)ustavnosti zakona o davku na nepremičnine Foto: STA
Ustavno sodišče bo danes ob 11.30 razglasilo odločitev o (ne)ustavnosti zakona o davku na nepremičnine Foto: STA

LJUBLJANA > Kljub temu da je odločitev ustavnih sodnikov pred vrati, koalicijski poslanci včeraj niso hoteli počakati in so nepremičninski zakon že novelirali, predvsem pa presenetili z novo rešitvijo za gospodarstvo.

Namesto dosedanjega vztrajanja, da morajo biti poslovni in industrijski prostori ter zemljišča obdavčeni s stopnjo 0,75 odstotka, so obdavčitev za te vrste nepremičnin znižali na 0,59 odstotka.

Novela nepremičninskega zakona prinaša še izenačitev obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin s stopnjo 0,15 odstotka ter za mesec dni podaljšuje rok, do katerega morajo lastniki urediti nepremičninske evidence. Če bodo ustavni sodniki razveljavili še kaj, bo vlada pripravila nove popravke in se lotila vnovičnega spreminjanja nepremičninskega zakona, je napovedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Možnosti, da ustavno sodišče reče še kaj, poleg tistega, kar je koalicija poskušala popraviti včeraj, je veliko. Vlagatelji kar šestih ustavnih pritožb so poleg nasprotovanja razlikovanju davčnih stopenj glede na rezidenčnost na ustavnem sodišču zahtevali tudi presojo po njihovem nedopustnega vmešavanja vlade v avtonomijo občin pri določanju dajatev na svojem ozemlju. Sporno se jim med drugim zdi še določanje višine obdavčitve za različne vrste objektov in nedodelane možnosti za pritožbo na vrednost nepremičnine ter posledično pripisani davek.

Možnosti, kako bi lahko danes odločili ustavni sodniki, je več. Zakon lahko potrdijo, lahko pa razveljavijo določene člene ali zakon v celoti. To bi pomenilo, da zakon takoj ne bi več veljal in ga tudi popravljati ne bi bilo več mogoče, je včeraj pojasnjeval ustavni pravnik Erik Kerševan. V tem primeru bi lahko ustavni sodniki za določeno prehodno obdobje sami določili, kakšen naj bo pravni red na tem področju.

Varuhi ustave imajo tudi možnost, da v zakonu ugotovijo neustavnost in zakonodajalcu naložijo njeno odpravo. V tem primeru, bi sicer včeraj sprejeta novela zakona začela veljati, a bi jo bilo treba spet popraviti. Na takšen razplet dogodkov očitno računa tudi vlada. JANA KREBELJ


Najbolj brano