DZ poslal višji davek za neprijavljeno premoženje v nadaljnji postopek
DZ je soglasno ocenil, da je predlog novele zakona o davčnem postopku, s katero se bo odločneje stopilo na prste tistim, ki ne znajo dokazati izvora svojega premoženja, primeren za nadaljnjo obravnavo.
DZ je soglasno ocenil, da je predlog novele zakona o davčnem postopku, s katero se bo odločneje stopilo na prste tistim, ki ne znajo dokazati izvora svojega premoženja, primeren za nadaljnjo obravnavo
LJUBLJANA
> Osnutek zakona bo zdaj dobil v obravnavo parlamentarni odbor za finance, DZ pa naj bi ga sprejel še pred koncem leta.
Po predlogu se bo obdobje, v katerem sme davčni organ uvesti postopek za odmero davka od nenapovedanih dohodkov, podaljšalo s petih na deset let. Če bodo inšpektorji pri tem ugotovili, da zavezanec razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki precej presegajo njegove napovedane dohodke, bodo lahko od ugotovljene razlike med njegovim premoženjem oziroma porabo ter obdavčenimi dohodki obračunali davek po stopnji 70 odstotkov.
Davčna uprava RS (Durs) v zadnjem obdobju opaža povišano število primerov, ko fizične osebe razpolagajo s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki precej presegajo njihove napovedane dohodke, je v torek ob splošni razpravi v DZ povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.
Spremembe zakona pa se nanašajo tudi na davčni inšpekcijski nadzor, in sicer davčnemu organu o davčnem inšpekcijskem nadzoru ne bo treba več opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek. Poleg tega se razširja krog oseb, ki jamčijo za plačilo davčnega dolga, davčni dolžniki namreč na različne načine prenašajo premoženje na druge osebe in s tem onemogočajo izterjavo obveznosti. Predlaga se tudi nov institut - zadržanje zastaranja.
V vseh poslanskih skupinah so predlogu novele zakona pritrjevali. “V Sloveniji je cela vrsta fizičnih oseb, ki so očitno na nek čuden način prišle do premoženja,” je opozoril Franc Bogovič (SLS). Več poslancev je predlagalo, naj se obdobje, v katerem se lahko ugotavlja in obdavči nezakonito pridobljeno premoženje, še podaljša.
Enega najbolj očitnih primerov nesorazmerja v prihodkih in premoženju pa je izpostavil Matej Tonin (NSi): “Otroka pripelje v vrtec v vozilu, ki je vredno 150.000 evrov, vrtec ima pa zastonj.”
STA