DZ sprejel zakon za dokapitalizacijo bank

DZ je v nadaljevanju petkove izredne seje sprejel novelo zakona o javnih financah, ki daje pravno podlago za državno dokapitalizacijo bank po objavi stresnih testov. Opozicija je odločanje o predlogu obstruirala, ker da ne želi sodelovati pri omogočanju netransparentnih postopkov dokapitalizacij, pri katerih se bo hkrati negiralo vlogo DZ.

LJUBLJANA > Zakon, ki je prejel 47 glasov koalicije, daje pravno podlago za takojšnjo dokapitalizacijo bank po objavi rezultatov pregleda kakovosti sredstev bank in obremenitvenih testov. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, bo ta pravna podlaga omogočila enega ključnih ukrepov za prestrukturiranje bančnega sektorja.

Država bo lahko z denarnim vložkom ali stvarnim vplačilom dokapitalizirala banke in hranilnice, ukrep pa bo moral biti izveden skladno z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Tako bo pobudo za sklep o posamezni dokapitalizaciji dala Banka Slovenije, medresorska delovna skupina bo predlog poslala ministru za finance, na predlog katerega bo nato sklep sprejela vlada.

Do denarja za dokapitalizacijo z zadolževanjem

Denar za dokapitalizacije se bo lahko zagotovil z zadolževanjem, in sicer do meje, ki jo določa zakon o izvrševanju proračuna (za letos ena milijarda evrov), ter s prostim denarjem državnega proračuna. Pri tem gre za depozite države v višini 3,5 milijarde evrov (kar vključuje tudi 1,2 milijarde evrov, kolikor je za dokapitalizacije finančnih institucij predvideno v letošnjem proračunu) in možnost prerazporeditve 200 milijonov evrov z B-bilance proračuna, namenjenih dokapitalizacijam podjetij. Skupno za letos torej 4,7 milijarde evrov.

Opozicija je predlogu nasprotovala in sejo pri odločanju o predlogu zakona obstruirala.

“Izvoljeni predstavniki ljudstva se danes odrekamo možnosti, da še kakorkoli sodelujemo pri sanaciji bank,” je dejal Franc Bogovič (SLS), potem ko je bil že na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko zavrnjen predlog, da bi se ob objavi rezultatov pregleda pripravil načrt dokapitalizacij, ki bi ga moral potrditi DZ.

Bogovič: Vlada bo lahko brezpogojno razpolagala z denarjem

Bogovič je dodal, da gre za odvzem pristojnosti DZ in da bo vlada dobila mandat za brezpogojno razpolaganje z denarjem in odločitve o tem, katere slabe terjatve se bodo prenesle in kakšno bo breme davkoplačevalcev.

S tem zakonom se začenja izredno stanje na bančnem področju, omogoča se postopke, v katerih bo imelo ministrstvo za finance v rokah škarje in platno za netransparentne načine dokapitalizacije, je dejal Andrej Šircelj (SDS). Tudi v SDS menijo, da je nujno čim prej rešiti problem bank, a na pregleden način in z določeno vlogo parlamenta.

“DZ je tisti, ki odloča o državnih financah. Odloča o davkih, ki jih plačujejo davkoplačevalci in s katerimi se bo saniral bančni sistem ter tudi vse zablode, ki jih ta sistem naredil v preteklih letih letih,” je Šircelj kot nesprejemljivo označil zavrnitev omenjenega dopolnila.

Horvat: Ta zakon je podlaga za prikrivanje

“Gre za grob poseg v parlamentarno demokracijo ali celo njen konec,” je menil Jožef Horvat (NSi). Protestiral je proti načinu sprejemanja tako pomembnega zakona, ki bo imel obsežne posledice za proračun oziroma bo obremenil davkoplačevalce te in naslednjih generacij.

V NSi se zavedajo, da se sanacije bank z davkoplačevalskim denarjem ni moč izogniti, želijo pa, da bi se to izvedlo na pregleden način. Ta zakon je podlaga za obvode, je dodal Horvat, da se prikrije višino in namenskost proračunskega denarja ter da se iz postopkov izključi DZ.

“Izjemni časi zahtevajo izjemne ukrepe,” je hitre postopke sprejemanja zakona razumel Matevž Frangež (SD). Dejal je, da je treba Slovenijo do objave rezultatov pregleda bank usposobiti za hitro in učinkovito ukrepanje. Znesek, ki je predviden s tem zakonom, še ne pomeni prejudiciranja zneska, ki bo potreben za dokapitalizacije, pravi in dodaja, da so ukrepi za sanacijo potrebni, da se povrne zaupanje v Slovenijo, da zna sama obvladovati položaj.

Desus: Bo to res zadnja dokapitalizacija?

Zakon bo zagotovil podlago za ukrepanje po tem, ko bodo znani rezultati testov, je dejal Marko Pavlišič (DL) in pri tem priznal, da je potrebna precejšnja mera cinizma, da se ukrepe pet let po izbruhu krize označi za “hitre”. Nepreglednost glede metodologije testov jim ni všeč, je pa dobro to, je dodal, da bo končno znano stanje v bančnem sistemu. Zavzel se je za čimprejšnje iskanje strateških partnerjev za lastniški vstop v banke.

Zakon bo omogočil, da se ukrepi za zagotovitev finančne stabilnosti tudi dejansko izvedejo, in bo dal pravno podlago za hitro dokapitalizacijo bank, je dejala Renata Brunskole (PS). Zavrnila je očitke, da se bo lahko država nenadzorovano in nepregledno zadolževalo, saj mejo zadolžitve postavlja zakon o izvrševanju proračuna.

V Desus so zakon podprli, ker menijo, da je rešitev strateško pomembna. Pri tem pa se, je dejala Marija Plevčak, sprašujejo, ali bo to res zadnja dokapitalizacija bank, saj da je čas, da se zaključi s to zgodbo in da se začne iskati strateške partnerje.

STA

---