DS ni izglasoval veta na zakon o javnih financah

Državni svet na današnji izredni seji ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o javnih financah, ki daje pravno podlago za državno dokapitalizacijo bank po objavi rezultatov stresnih testov.

LJUBLJANA > Da se iz odločanja o milijardnih dokapitalizacijah bank izključuje DZ, se ni strinjalo 13 navzočih na seji. Proti vetu jih je glasovalo 14.

Vlada želi banke dokapitalizirati še letos, takoj po objavi rezultatov pregleda sredstev bank in obremenitvenih testov, ki jo je pričakovati v začetku decembra, je povedal finančni minister Uroš Čufer. Pravno podlago za to daje novela zakona o javnih financah, ki jo je DZ prejšnji petek sprejel ob obstrukciji opozicije.

Vendar pa novela zakona, ki omogoča največjo dokapitalizacijo bank z denarjem davkoplačevalcev, iz odločanja o tem popolnoma izključuje državni zbor, je v imenu predlagateljev odložilnega veta opozoril državni svetnik Bojan Kekec.

...

Določa namreč, da bo pobudo za sklep o posamezni dokapitalizaciji dala Banka Slovenije, zatem pa bo medresorska delovna skupina ta predlog poslala ministrstvu za finance, na predlog katerega bo nato sklep sprejela vlada.

“S tem dajemo vladi čisto vsa pooblastila, da po svoji presoji sanira banke, preden sploh izvemo, kakšen je položaj v njih,” je bil kritičen Kekec. Če bi namesto tega člena pisalo, da bo vlada pripravila celovit načrt vseh kapitalskih naložb v bankah, tega pa predložila v potrditev DZ, bi bila zadeva po njegovem mnenju popolnoma drugačna.

Čufer se s tem ni strinjal. Predhodno potrjevanje sklepa o dokapitalizaciji bank v DZ bi namreč po njegovih besedah pomenilo veliko časovno oviro in povzročilo veliko negotovost. Vprašanje tudi je, ali je DZ sploh pristojen za sprejemanje tovrstnih operativnih načrtov, je dodal.

...

Koliko denarja bo potrebnega za dokapitalizacije bank, v zakonu ni zapisano. Je pa določeno, da dodatno zadolževanje države ni dopustno. Vlada sicer ocenjuje, da bi lahko z depoziti v bankah in nekaterimi prerazporeditvami v proračunu za ta namen zbrali 4,7 milijarde evrov.

“Gre za tako velike številke, da si jih večina ljudi sploh ne predstavlja,” je ugotovil državni svetnik Branko Šumenjak in dodal, da je vlada s pripravo tega zakona zagotovo pohitela zato, ker nekaj skriva. “Povejte minister, kaj skrivate?” je nagovoril Čuferja. Vedno je tako, tudi ko se z avtom peljemo prehitro, nekaj ni v redu, je utemeljil svoje vprašanje.

Šumenjak je prepričan, da bi moral imeti pri odločanju o dokapitalizacijah bank besedo tudi DZ. Dati vsa pooblastila predsednici vlade Alenki Bratušek, ki je bila pred časom nadzornica NKBM, ter finančnemu ministru, ki je na ta položaj prišel iz NLB, je po njegovem mnenju tako, kot da bi dali volkovom varovati ovce.

...

Državni svetnik Janvit Golob je h glasovanju za odložilni veto pozval z besedami, da se bo z dokapitalizacijami ta denar zaupalo direktorjem bank, ki bodo ohranili visoke plače, medtem ko bo vsak slovenski državljan dodatno obremenjen z 2500 evri. Podobno je dejal državni svetnik Rajko Fajt, ki je vladi očital, da poskuša z zakonom zaščititi tiste, ki so bančni sistem pripeljali v položaj, v kakršnem je. “Odšli so s polnimi žepi,” je bil kritičen.

Državni svetnik Peter Požun ni glasoval za veto, ker da bi s tem povzročili še večjo nestabilnost in zaskrbljenost. “Dejstvo je, da bomo to luknjo morali pokriti, verjetno se bo pokazala še kakšna milijarda evrov,” je dejal.

Prav tako je vetu nasprotoval državni svetnik Branimir Štrukelj, vendar zato, ker “se državni svet spreminja v bojišče koalicijskih in opozicijskih strank”. Državni svet postaja le slaba karikatura DZ, je dejal in nasprotoval temu, da bi državni svet le ponavljal stališča iz državnega zbora.

...

Štrukelj se je sicer strinjal s predlagatelji veta, da je ravnanje vlade, ki je dosegla sprejem novele zakona v le nekaj dneh po njegovi pripravi, povsem neresno. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je ob tem zagotovila, da je tako hitro ukrepanje nujno potrebno zato, da bo lahko slaba banka dejansko zaživela v praksi in bo mogoče dokončati sanacijo bančnega sistema.

Pregledi potekajo v 10 slovenskih bankah. Poleg treh sistemsko pomembnih bank oz. bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so vanje vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen bank, v omejenem obsegu pa tudi Probanka in Factor banka, ki sta od septembra v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja. Po zadnjih informacijah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca naj bi bili rezultati objavljeni prihodnji petek.

STA

---