Ciper ne bo vzorčen primer
V Bruslju in Berlinu so se danes posredno odzvali na nedavno izjavo novega šefa evroobmočja Jeroena Dijsselbloema, da bi lahko bil model reševanja Cipra primer reševanja tudi za druge morebitne države v težavah. Mednarodni inštitut za finance iz Washingtona pa je posvaril pred tem, da bi Ciper postal vzorčen primer.
Fotografija je simbolična
BERLIN, BRUSELJ> Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor je tako danes v Bruslju poudaril, da se kriza v Grčiji ni začela v bančnem sektorju, kot se je to zgodilo na Cipru. Zatrdil je tudi, da v primeru Grčije ne bo podobne odločitve, kot je bila za Ciper. Zagotovil je tudi, da so bili v Grčiji med procesom stabilizacije bančnega sektorja vsi prihranki dostopni, to pa bo veljalo tudi v prihodnje.
Ciper je “enkraten primer”
Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Seibert pa je danes v Berlinu poudaril, da je model reševanje Cipra “enkraten primer”, saj gre po njegovih besedah za rešitev po meri, s katero naj bi rešili posamične težave Cipra. “Avtomatičen prenos načina reševanja z ene države na drugo državo v Evropi ne deluje,” je še dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke.
Dijsselbloem je stopil korak nazaj
Dijsselbloem je nedavno izjavil, da bi se lahko ciprski model, kjer bodo nekateri varčevalci primorani sodelovati pri reševanju ciprskih bank, v prihodnje uporabljal tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah. Kasneje je stopil korak nazaj in poskušal popraviti svojo izjavo. Zagotovil je, da je ciprski primer poseben.
Mednarodni inštitut za finance (IIF) iz Washingtona, ki predstavlja več kot 400 vodilnih bank sveta, pa je posvaril pred tem, da bi Ciper postal vzorčni model.
“Vlagateljem zelo svetujemo, da spremljajo razplet glede Cipra... zlasti z ozirom na reševanje prihodnjih težav,” je v poročilu o reševanju Cipra zapisal omenjeni inštitut, ki je bil zelo vpet v reševanje zadolžene Grčije. Ciprski model je IIF opredelil kot “zelo očiten odmik od strategije v primerjavi z drugimi krizami v evroobmočju”.
STA