Cerkev na dražbo?

Na mariborskem okrajnem sodišču se 9. maja obeta prva dražba ene od cerkva v lasti tamkajšnje finančno obubožane nadškofije. Sodišče bo na zahtevo podjetja gradbenega SCT v stečaju poslušalo poiskati kupca za nedokončani cerkveni objekt v Košakih pri Mariboru, je razvidno iz razpisa dražbe na spletni strani sodišča.

MARIBOR > Objekt je ocenjen na 1,676 milijona evrov, na voljo pa je vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki morajo najmanj tri delovne dni pred dražbo vplačati varščino v višini desetih odstotkov ocenjene vrednosti. Dolg do propadlega gradbinca sicer znaša dobrih 665.000 evrov.

Nedokončana cerkev stoji na zemljišču, ki so ga kupili tamkajšnji verniki, mariborska nadškofija pa je po smrti takratnega župnika s podjetjem SCT sklenila poravnavo in mu za poplačilo neplačanih del odstopila nadomestno zemljišče v neposredni bližini cerkve. Do sklenitve dogovora pa nikoli ni prišlo, saj so se banke upnice zaradi finančnih težav nadškofije usedle na zemljišče.

Mariborska nadškofija denarja za odkup nepremičnine glede na lastne finančne razmere zagotovo nima, a je tudi vprašanje, kdo bi za nakup omenjenega objekta sploh lahko bil zainteresiran.

Nedavno so sicer bile na zahtevo Unicredit banke Slovenija in podjetja Mollier neuspešno sklicane že tri dražbe za prodajo orglarske delavnice v Hočah z zemljiščem, samostan Studenice in dva sadovnjaka, a interesentov za nakup ni bilo, propadel je tudi poskus prodaje v poslovne prostore predelanih stanovanj na Barvarski ulici v Mariboru.

V novem poskusu jih bodo skušali prodati 6. maja za dobrih 300.000 evrov, istega dne bodo za 775.000 evrov skušali najti tudi kupca orglarske delavnice. Studenice bodo na okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici znova skušali prodati 23. aprila, tokrat po izklicni ceni 350.000 evrov.

Nadškofija Maribor ima sicer dolgove tudi do drugih upnikov, predvsem bank, med katerimi sta vsaj na hipoteki za Studenice vpisani tudi banki BKS in Sparkasse, ki pa v boj za terjatve nista stopili tako odločno.

Oktobra lani se je po zaslugi italijanskega tednika L'Espresso v javnosti pojavilo ugibanje, da naj bi Vatikan preko svoje banke IOR mariborski nadškofiji pomagal s 40 milijoni evrov brezobrestnega posojila za pokrivanje dolga, ki je nastal ob finančnem zlomu družb Zvon ena in dva. Že naslednji dan so v Svetem sedežu takšne informacije odločno zanikali.

Prav tako ni za zdaj očitno še nič od pomoči škofije Gradec-Seckau, ki je bila pripravljena z nakupom nepremičnin rešiti sosednjo mariborsko nadškofijo. Avstrijci so po poročanju medijev med drugim želeli z nakupom pred bankami upnicami rešiti sedež mariborske nadškofije, Alojzijevo cerkev in prostore teološke fakultete.

Na mariborskem sodišču se je septembra lani začel tudi sodni postopek, v katerem slovenska Raiffeisen banka, hčerinska družba avstrijske Raiffeisen Bank International, toži nadškofijo za 7,6 milijona evrov.

STA

---