Cerar o povezovanju še molči

“Po pravici bom povedal, da mi je pravzaprav všeč, da zamujamo,” je polurno zamudo, ki je nastala zaradi velikega zanimanja za izpolnjevanje pristopnih izjav za članstvo v Stranki Mira Cerarja (SMC), komentiral njen predsednik Miro Cerar.

LJUBLJANA > V dvorano je prišlo kakih 800 ljudi, med ustanovne člane pa se jih je vpisalo kakih 400.

Dogajanje je potekalo bliskovito; s sprejemanjem dokumentov, ki so nujni za ustanovitev stranke, nadgradnja in priprava programa za volitve pa bosta še sledili.

SMC si je v središče postavila družbeno odgovornost, človekovo dostojanstvo, pravno državo, inovativnost in trajnostni razvoj. Poleg predsednika Mira Cerarja bodo položaje v organih stranke zavzeli predvsem ljudje, ki jih poznamo kot znanstvenike z ljubljanskih fakultet. Med drugim so to profesor mednarodnih odnosov Milan Brglez, kriminolog Bojan Dobovšek, politologinja Simona Kustec Lipicer, program pa je stranki med drugimi pomagal pisati ekonomist Aleksander Kešeljevič.

O zavezništvih ni razkril ničesar

“Za razliko od drugih naša stranka ponuja realno upanje,” je zbranim na kongresu dejal Cerar. Med posebnimi izzivi, ki čakajo državo, je izpostavil področje zdravstva ter zagotovitev pravne države, zlasti ko gre za preprečevanje in pregon gospodarskega kriminala in korupcije.

Cerar je na kongresu govoril o navduševanju državljanov, da se “kljub neprimernemu datumu udeležijo volitev”, da volijo za njegovo stranko in da tudi finančno prispevajo za volilno kampanjo nove stranke.

Po kongresu je novinarjem pojasnjeval zlasti namere o povezovanju z ostalimi strankami na levici, a povedal ni veliko. “O tem, kako bo naša stranka vstopila v politični prostor in šla na volitve, bodo v prihodnjih dneh odločali organi stranke,” je napovedal. Sam o tem, ali bo šla njegova stranka na volitve sama, ne more odločati, dokler stranka ne bo poenotila stališča, tudi ne more povedati, ali se bo udeleževal sestankov, ki jih na temo povezovanja sklicuje Alenka Bratušek.

Enako zadržano Cerar ta hip govori tudi o povolilnih povezavah, pa četudi gre za vprašanje, ali bi se njegova stranka povezovala s tistimi, ki so kompromitirani z ugotovitvami organov nadzora in pregona. “Glede sodelovanja s kompromitiranimi imam svoje stališče, ampak to svoje stališče želim preveriti v organih stranke, tako da se bomo skupaj enotno opredelili do tega,” je dejal.

Sodeč po izjavah Primorcev, ki smo jih srečali v dvorani, je bodoča mreža stranke v tem delu Slovenije vsem še neznana.

Brez Primorcev?

Nekatere je zmotilo tudi to, da v izvršnem odboru in svetu stranke ni ljudi s Primorske. Anton Može, ki ga te dni poznamo iz zgodbe o senožeških vetrnih poljih, sicer pa se je v preteklosti za različne stranke in liste že pojavil tako na lokalnih kot državnozborskih volitvah, je na ustanovni kongres Cerarjeve stranke prišel, da bi si o njej pridobil čim več vtisov. “Prišel sem pogledat, ali tu res ni starih obrazov iz strank, ki so že v zatonu. Na osnovi tega se bom odločal naprej,” nam je dejal. Odvetnik Rok Jenko, aktiven v ilirskobistriški lokalni politiki, se tako kot Može v stranko včeraj ni včlanil. Tudi njegov obisk je bil za zdaj informativne narave.

Med množico ustanovnih članov in radovednežev smo opazili še župana občine Hrpelje-Kozina Zvoneta Benčiča Midreta in koprskega odvetnika Matjaža Andrejašiča. Ta je poudaril, da je s Primorske poleg njega prišlo še kakih 20 ljudi, ki so se včlanili v novo Cerarjevo stranko. Na vprašanje, ali računa, da bo on eden od primorskih kandidatov v tej stranki, pa je dejal: “Ambicije, da bi kandidiral, nimam, bom pa rade volje pomagal, če se bo dalo.”

JANA KREBELJ

---