Če je kaj narobe, je narobe med politiki

Če je kaj narobe, je narobe med politiki, je prepričan Frane Ružič iz Novokračin: “Mi se razumemo, kot smo se doslej. Med vaščani Novokračin ter Rupe in Lipe na hrvaški strani meje ni bilo nikoli problemov.” Mesec dni pred vstopom Hrvaške v EU smo obiskali obmejne kraje na Bistriškem.

JUŽNA MEJA > Meja je pred dvema desetletjema načela, celo pretrgala stoletne vezi tega prostora in zarezala tudi v sorodstvene odnose. Posebej v 90. letih prejšnjega stoletja so nerešeni meddržavni odnosi zastrupljali tudi medčloveške vezi. Z leti so se strasti umirile, a verjetno še dolgo ne bo tako, kot je bilo nekoč.

A Frane Ružič, ki smo ga srečali v Jelšanah, je poudaril, da so ljudje vseskozi ohranili normalne medsebojne odnose. Pravi, denimo, da kot dvolastnik nima nobenih težav pri košnji travnika na hrvaški strani. Le politika da je delala težave, ugotavlja.

Želijo si lažje prehajanje meje

Ružiču sta pritegnila sogovornika iz naših Dolenj in hrvaške Rupe. “Želimo pa si, da bi z vstopom Hrvaške v EU tudi krajani naše obmejne vasi dobili za prehajanje meje, kjer ni uradnega prehoda, takšne pravice kot naši sosedi z Lisca. Mi bi želeli, da bi se to prehajanje meje sprostilo, tudi če obmejna policija, naša in njihova, ostane,” je na vprašanje, kaj se bo zgodilo po 1. juliju odgovoril Dušan Kalčič iz Sušaka pri Novokračinah, dober poznavalec razmer v obmejnem območju.

“Tam, čez mejo,” je Dušan pokazal v smeri proti vasi Lisac na Hrvaškem, “imamo vsi Sušačani po dve parceli jusarske zemlje. Naša posest je zabeležena v reškem katastru in lastništvo ni sporno. Gre v glavnem za gozd, ki ga lahko izkoriščamo brez problemov. Podobno imajo Liščani parcele na naši strani, vendar ne delamo problemov mi njim in oni ne nam.” Vsakdo mora imeti urejeno dokumentacijo o lastništvu čez mejo na podlagi katere lahko prehaja mejo za potrebe izkoriščanja gozdov.

“Kaj bo sedaj, ne vemo, upamo, da bo za nas, ki živimo tik ob meji, prehod bolj enostaven, saj imamo tako rekoč vsi čez mejo svoje sorodnike. Če oni lahko pridejo brez problemov v našo gostilno, zakaj bi morali mi po uradni poti okoli Klane na Lisac in namesto dveh prevoziti 20 kilometrov,” še pravi Dušan.

Druga plat obmejnega življenja pa je zagotovo posel. V Ilirski Bistrici, ki je od meje oddaljena deset kilometrov, je nekaj večjih trgovskih centrov, ki jih, posebej nekatere, hrvaški kupci redno obiskujejo, saj so pri nas cene po vrnitvi DDV bistveno nižje. S 1. julijem tega privilegija za sosede ne bo in vprašanje je, če bodo še vedno tako množično obiskovali naše trgovine.

Primer takšne obmejne trgovine je velik salon pohištva Nova oprema v Jelšanah, ki ustvarja več kot pol prometa s prodajo hrvaškim sosedom. Lastnik Danilo Koren je dejal, da je optimist, saj pričakuje celo povečano prodajo kupcev s Hrvaške. Z odpravo carine se bo po njegovem prepričanju prevoz kupljenega blaga prek meje zelo poenostavil, zato naj bi bilo hrvaških kupcev celo več kot doslej.

Ob meji, pa ne le na cesti od Jelšan proti Ilirski Bistrici, ampak tudi na cesti od mejnega prehoda Starod proti Kozini, je kar nekaj večjih avto trgovin in predvsem gumarskih delavnic. Z lastnikom ene od takih smo v pogovoru zvedeli, da več kot pol pnevmatik prodajo hrvaškim kupcem in da tudi on ne ve, kaj bo prinesla nova prelomnica med državama. Vendar pa je optimist, saj stavi na kakovost storitev in na stalne kupce s Hrvaške, ki so jih pridobili v dobrih 20 letih. “Počakati je treba do 1. julija, pa bomo videli, toda našo dejavnost bomo lahko ohranili le s kakovostjo storitev,” je prepričan.

Dejavnost, ki gotovo še dolgo ne bo zamrla, pa so menjalnice. Te si od gostilne Potok v Dolenjskem potoku, kakih pet kilometrov pred mejo, pa vse do mejnega prehoda Jelšane kar podajajo roko. Ta posel bo ob izrazito turistični in tranzitni cesti na ta konec Hrvaške še dolgo cvetel. Vsaj glede tega vstop Hrvaške v EU ne prinaša nobene negotovosti.

Cvetel je tudi ilegalni biznis

Za konec: da se razumejo s sosedi, bi verjetno pritegnili tudi naši tihotapci, saj so vsa ta leta z roko v roki tihotapili ljudi čez zeleno mejo. Mnogi so se znašli v zaporu, a ilegalni prehodi niso nikoli povsem ponehali. Kaj bo tihotapskim mrežam prinesel vstop Hrvaške v EU, seveda nismo uspeli izvedeti. Tako imenovani navadni ljudje pa so skoraj prepričani, da se kaj veliko ne bo spremenilo. TOMO ŠAJN

---