Burja v gozdovih

Minister za kmetijstvo in okolje je včeraj predstavil izhodišča za zakon o upravljanju in gospodarjenju z gozdovi v državni lasti ter ustanavljanje družbe Slovenski gozdovi. Oboje obeta precej sprememb, zato se je pozno popoldne na izredni seji sestal tudi odbor za kmetijstvo.

LJUBLJANA > Tako sprememba zakona kot ustanovitev družbe bosta po besedah ministra Dejana Židana omogočila učinkovitejšo in hitrejšo sanacijo gozdov in s tem zmanjšala škodo, ki jo bodo povzročili podlubniki. Družba naj bi z odkupom dela presežnega lesa stabilizirala trg z gozdno lesnimi sortimenti; ker bodo nanjo preneseni (v upravljanje), naj bi tako pridobili možnost sofinanciranja sanacije Evropske investicijske banke.

Družba kot agent

Kot je poudaril minister, bo z državnimi gozdovi lahko tudi v prihodnje razpolagalo (prodajalo) samo ministrstvo za kmetijstvo in okolje v imenu in za račun države, družba Slovenski gozdovi pa bi lahko kot agentski posel opravljala posle v zvezi z ustanovitvijo služnosti, stvarnega bremena in stavbne pravice. Poleg tega bi lahko družba v imenu države kupovala gozdove v skladu z letnim programom vlade.

Ena glavnih nalog družbe pa bi bilo upravljanje z vsemi državnimi gozdovi, za kar bi plačevala nadomestilo v višini dveh odstotkov knjigovodske vrednosti gozdov in polovico bilančnega dobička. “Edini družbenik družbe bo Republika Slovenija, brez možnosti vstopa drugih,” je še poudaril minister.

Družba naj bi nase prevzela obveznosti, ki jih zdaj pokriva Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kot so denacionalizacija, odškodnine po denacionalizaciji in obveznosti do občin. Pravice koncesionarjev bi do izteka zdajšnjih koncesij ostale nespremenjene, potem pa bi na razpisu za dela v državnih gozdovih konkurirala tudi gozdarska gospodarstva.

Spremembe so nastale v tišini

Čeprav sta obe včeraj predstavljeni novosti pomembni predvsem za državne gozdove, bosta vplivali tudi na gozdove v zasebni lasti, ki jih je v Sloveniji daleč največ. Kljub temu nastajajo novosti v dokaj ozkem krogu in do včeraj ne gozdarji ne Kmetijsko gozdarska zbornica o njih niso vedeli skoraj nič. Prav zato se je na zahtevo opozicijskih strank včeraj pozno popoldne na izredni seji sešel parlamentarni odbor za kmetijstvo.

Kmetijsko gozdarska zbornica pa je na ministrstvo za kmetijstvo in okolje že med pripravo obeh novosti poslala svoja priporočila. Med drugim je predlagala, da bi se kot pod-izvajalci gozdnih del lahko vključile tudi hribovske in gorske kmetije, ki bi tako lahko ustvarile del prihodkov. Gozdarska stroka pa glede skladiščenja lesa, za katero naj bi tudi poskrbela nova družba, opozarja, da za to niso dovolj le skladišča, temveč predvsem ustrezno znanje, saj sicer les zelo hitro izgubi kakovost in ceno. Že pred dnevi pa so se v javnosti pojavila tudi opozorila nekaterih civilnih družb o tveganih namerah ministra, da bi zastavil slovenske gozdove za evropska posojila.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---