Bruselj proti nezakoniti porabi evropskega denarja s tožilcem EU

Evropska komisija predlaga oblikovanje urada evropskega javnega tožilca, ki bo preiskoval in preganjal dejanja, povezana z nezakonito porabo sredstev iz proračuna EU. Zaradi domnevnih goljufij je v EU po oceni članic vsako leto izgubljenih okoli pol milijarde evrov.

BRUSELJ > Novi urad bo deloval kot neodvisen organ pod demokratičnim nadzorom, sporočajo iz Bruslja. Komisija želi, da bi evropski javni tožilec začel delati od leta 2015, za njegovo delovanje pa naj bi zadoščali sedanji finančni viri.

V posameznih državah bodo delegirani evropski tožilci

Urad evropskega javnega tožilca bo imel decentralizirano strukturo, povezano z nacionalnimi pravosodnimi sistemi. Tako bodo delegirani evropski tožilci izvajali preiskave in vodili postopke v državah članicah, pri čemer bodo uporabili nacionalne kadre in upoštevali nacionalno pravo. Evropski javni tožilec bo usklajeval njihovo delo, kar bo še posebej pomembno v čezmejnih primerih.

Nacionalna sodišča bodo lahko izvajala pravosodni nadzor, kar pomeni, da bodo lahko presojala o upravičenosti dejanj evropskih tožilcev. Hkrati predlog komisije “občutno krepi” postopkovne pravice osumljencev, ki jih bo preiskoval evropski tožilski urad, poudarjajo v Bruslju.

Integracijo z nacionalnimi sistemi naj bi zagotovil “kolegij” deseterice, ki bi jo sestavljali evropski javni tožilec, štirje njegovi namestniki in pet delegiranih tožilcev, še posebej z dogovorom o splošnih pravilih glede dodeljevanja primerov.

Ničelna toleranca glede goljufij

Komisija po besedah evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding s predlogom uresničuje napoved o ničelni toleranci glede goljufij, povezanih s sredstvi iz evropskega proračuna. Urad evropskega javnega tožilca bo po pričakovanjih komisije zagotavljal, da bodo preiskave in pregon učinkoviti ter usklajeni v vseh državah članicah.

V iniciativi v skladu z določili pogodb EU ne bo sodelovala Danska. Velika Britanija in Irska prav tako ne bosta sodelovali, lahko pa se projektu pridružita, če bosta to želeli.

Urad bo premostil vrzeli med kazenskimi sistemi v državah članicah, katerih pristojnosti se ustavijo na državnih mejah, in med institucijami unije, ki nimajo pristojnosti za vodenje kazenskih preiskav, dodaja evropski komisar za boj proti goljufijam Algirdas Šemeta. S tem se bo po njegovih besedah bistveno izboljšala uspešnost v boju oziroma pri preprečevanju goljufij.

Komisija vidi jasno logiko delovanja urada evropskega javnega tožilca: če imamo “zvezni proračun”, kamor denar prispevajo vse države članice in ki ga upravljamo na podlagi skupnih pravil, potem potrebujemo tudi “zvezne instrumente” za njegovo učinkovito zaščito povsod v EU.

Danes namreč v EU obstaja veliko različnih ravni zaščite in izvrševanja ukrepov oziroma sankcij na področju poneverb sredstev EU. Povprečna stopnja pregona tovrstnih kaznivih dejanj v EU je precej nizka, saj znaša le 42,3 odstotka, pri tem pa tudi prihaja do velikih razlik med članicami. V Sloveniji sta bila na primer nacionalnim oblastem v obdobju od 2006 do 2011 predana le dva primera, sodnega epiloga ni doživel noben. Največ primerov so obravnavale Romunija, Nemčija in Italija.

Predlog komisije bodo sicer morali potrditi še Evropski parlament ter države članice.

STA

---