Bruselj: Slovenija naj konča sanacijo bank

Slovenija je danes iz Bruslja dobila osem priporočil s konkretnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank in podjetij, privatizacijo, minimalno plačo, pokojninski sistem in poslovno okolje.

Slovenija je iz Bruslja dobila priporočilo, naj do konca leta 2014 privatizira Novo kreditno banko Maribor (NKBM) Foto: STA
Slovenija je iz Bruslja dobila priporočilo, naj do konca leta 2014 privatizira Novo kreditno banko Maribor (NKBM) Foto: STA

BRUSELJ > Novost je priporočilo, naj ukrepa proti korupciji.

Slovenija naj okrepi proračunsko strategijo s podrobno opredelitvijo strukturnih ukrepov za leto 2014 in pozneje, tako da bo zagotovila vzdržno odpravo presežnega primanjkljaja do leta 2015 in tudi vzdržno zniževanje visokega javnega dolga, se glasi prvo priporočilo.

V sklopu tega priporočila Evropska komisija Slovenijo med drugim tudi poziva, naj čim prej konča postopek sprejemanja fiskalnega pravila ter sprejme pravno podlago za delovanje fiskalnega sveta in opredeli njegove pristojnosti v okviru proračunskega procesa.

Privatizacija NKBM do konca leta 2014

Prav tako ji svetuje, naj za zagotovitev proračunskih prihrankov v letu 2015 in pozneje začne celovit pregled izdatkov, ki bo zajemal centralno in lokalno raven, neposredne in posredne uporabnike ter izvajalce javnih služb in storitev v lasti občin na področju zdravstva.

V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj v skladu z načrti do konca leta 2014 privatizira Novo kreditno banko Maribor (NKBM), pripravi Abanko na privatizacijo v letu 2015 in nadaljuje hitro izvajanje načrtov prestrukturiranja vseh bank, ki prejemajo državno pomoč.

V priporočilu, ki se nanaša na bančno čiščenje, komisija Slovenijo tudi poziva, naj do konca avgusta konča celovit akcijski načrt za banke, vključno s posebnimi ukrepi za izboljšanje upravljanja, nadzora, obvladovanja tveganj in postopka za odobritev posojil.

Načrt za prestrukturiranje podjetij

Poleg tega komisija Slovenijo v bančnem priporočilu poziva, naj razjasni pristojnosti Družbe za upravljanje terjatev bank z objavo izčrpne strategije upravljanja in poslovnega načrta do septembra 2014 z namenom podrobnega opisa njene vloge pri prestrukturiranju državnih naložb.

V tretjem priporočilu Bruselj Slovenijo poziva, naj nadaljuje načrtovano privatizacijo, in pri tem opredeljuje konkretne naloge: do novembra letos naj sprejme kratkoročni načrt odprodaje več jasno izbranih naložb, do septembra naj začne izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti, sprejme naj strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb v skladu s časovnim načrtom in opredelitvami.

V četrtem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 konča krovni načrt za prestrukturiranje podjetij, ki bo vključeval jasno določene prednostne naloge, ustanovi centralizirano delovno skupino za prestrukturiranje podjetij, pripravi seznam podjetij, ki jih je nujno prestrukturirati in pri tem izterjati čim višje zneske za upnike.

Socialni sporazum

V sklopu četrtega priporočila Bruselj Slovenijo še opozarja, naj do septembra letos oceni nedavne spremembe zakonodaje o insolventnosti in po potrebi uvede dodatne ukrepe. Poleg tega poziva, naj skrajša sodne postopke na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah, ter zniža število primerov, ki čakajo na obravnavo.

Poleg teh štirih ključnih in pričakovanih sporočil je komisija Slovenijo prav tako pričakovano znova opozorila tudi na problem gibanja plač, vključno z minimalno plačo, na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema ter na potrebo po izboljšanju poslovnega okolja, tako da bo to privlačnejše za neposredne tuje naložbe.

V petem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 pripravi celosten socialni sporazum, s katerim bo zagotovila, da gibanje plač, vključno z minimalno plačo, spodbuja konkurenčnost, domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest, ter naj ponovno opredeli sestavo minimalne plače in pregleda svoj sistem indeksacije.

Zakon o študentskem delu

V sklopu petega priporočila komisija Slovenijo tudi poziva, naj sprejme ukrepe za nadaljnje zmanjševanje segmentacije trga dela, predvsem z obravnavanjem učinkovitosti spodbud za zaposlovanje mladih in starejših delavcev, ter naj sprejme zakon o študentskem delu.

V šestem priporočilu Bruselj Slovenijo poziva, naj se dogovori o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020, ki bodo zajemali prilagoditev ključnih parametrov, kot sta povezava zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in spodbujanje zasebnih prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema.

V tem priporočilu komisija tudi svetuje, naj Slovenija omeji s staranjem prebivalstva povezane izdatke za dolgotrajno oskrbo z usmeritvijo nadomestil na najbolj pomoči potrebne in preusmeritvijo z institucionalne oskrbe na oskrbo na domu.

Sedmo priporočilo se nanaša na potrebo po zmanjšanju poslovnih ovir v Sloveniji na ključnih področjih gospodarskega razvoja, tako da bi postala država privlačnejša za neposredne tuje naložbe, zlasti s pospešeno deregulacijo reguliranih poklicev in zmanjšanjem upravnih obremenitev.

Ukrepi za boj proti korupciji

V sklopu tega priporočila komisija Slovenijo poziva, naj zagotovi zadostno in neodvisno financiranje agencije za varstvo konkurence ter racionalizira prednostne naloge in zagotovi skladnost strategije za raziskave in razvoj iz leta 2011 in strategije za slovensko industrijsko politiko iz leta 2013.

Novost pa je osmo priporočilo, naj Slovenija sprejme učinkovite ukrepe za boj proti korupciji, poveča preglednost in odgovornost ter uvede zunanje ocenjevanje uspešnosti in postopke za kakovosten nadzor ukrepanja na tem področju.

Priporočila je komisija opredelila na podlagi ocen proračunskega in reformnega načrta Slovenije. Ocenila je tudi načrte vseh drugih članic. Ta priporočila so ključna postaja v evropskem semestru, ciklu evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, uvedenem v odzivu na krizo, s ciljem tesnejšega usklajevanja in preprečitve novih kriz.

STA


Najbolj brano