Bratuškova prepričana, da je davek pravičen

Predsednica vlade Alenka Bratušek meni, da ne bo podaljšanja rokov za urejanje evidenc o nepremičninah, obljublja pa: “Davčne odločbe, dokler podatki ne bodo urejeni, ne bodo šle do ljudi.”

LJUBLJANA > “Če sem v kaj prepričana, sem prepričana v to, da je davek na nepremičnine pravično, glede na to, kakšno je naše premoženje, razdelil bremena. Tisti, ki imamo več, večjo vrednost, bomo več davka tudi plačali,” je kljub ogorčenju zaradi nepremičninskega davka poslancem včeraj utemeljevala predsednica vlade Alenka Bratušek. Alternativi temu davku bi bili krizni davek ali pa znižanje dohodkov. Po besedah premierke bi bili obe rešitvi slabši tako za državo kot za državljane.

Na nepremičninski davek so se včeraj nanašala vsa štiri poslanska vprašanja, ki jih poslanci pred začetkom redne seje DZ postavljajo premierju. O prevzemanju stroškov za nastale zaplete, vplivu davka na gospodarstvo, pravičnosti davka ter realnosti postavljenih rokov za ureditev evidenc so premierko spraševali Franc Bogovič (SLS), Jožef Horvat (NSi), Jože Tanko (SDS) in Kristina Valenčič (DL).

Bratuškova verjame, da bo napake v evidencah mogoče urediti že s podaljšanjem delovnega časa v Gursovih pisarnah vsak dan do 19.30 in ob petkih do 18.30. Po potrebi bi uslužbenci delali tudi ob sobotah. Bratuškova je napovedala možnost, da bodo lastniki nepremičnin pred odmero davka dobili še en informativni izračun, davčne odločbe pa naj na njihove naslove ne bi šle, dokler podatki v evidencah ne bodo urejeni.

Ob očitkih, da je vlada z uzakonitvijo in zdaj z odpravo razlikovanja med rezidenčnimi in nerezidenčnimi nepremičninami ljudem povzročila dodatne stroške, je premierka opozorila na sporno obnašanje državljanov, ki so služnost urejali šele, ko so ugotovili, da se jim to splača. Vlada je z odpravo razlikovanja glede na rezidenčnost reagirala, ko je ugotovila, da bi lastniki nepremičnin s pomočjo instituta služnosti popolnoma izničili učinke tega razlikovanja.

Pri ocenjevanju učinkov novega davka na gospodarstvo se je premierka osredotočila na poudarjanje, da je novi davek bolj pravičen od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. “V povprečju je za gospodarstvo stopnja enaka, kot je bila tudi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, res pa je, da so občine to zaračunavale radikalno ali pa katastrofalno različno.” Občine so nadomestilo odmerjale od simboličnega 0,001 odstotka do treh odstotkov, poudarja Bratuškova. JANA KREBELJ

---