Bratuškova: Ne bojimo se davčnih blagajn

Vlada se ne boji davčnih blagajn, vendar najprej čaka na rezultate uvedbe programa, ki onemogoča brisanje računov, je na kongresu Združenja Manager v Portorožu poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek.

PORTOROŽ > Javnost bodo s podatki seznanili novembra in če rezultati ne bodo ustrezali pričakovanjem, bodo takoj šli v uvedbo davčnih blagajn, je dodala.

Alenka Bratušek, ki je izpostavila boj proti sivi ekonomiji kot enega izmed prioritetnih projektov vlade, je omenila, da je že pripravljen “obsežen dokument o obvladovanju sive ekonomije, ki zajema več ministrstev in se bo dopolnjeval z novimi potrebnimi ukrepi”. Ukrepi bodo urejali delo na črno, uvedbo odškodnin za tako imenovane črne gradnje, uvedel se bo poostren nadzor nad delom, tržni inšpektorat pa bo še naprej poostreno nadzoroval izdajanje računov.

Konec brisanja računov

Kot je ob tem spomnila premierka, so že s prvim julijem uvedli obvezen program, ki onemogoča brisanje računov. “Prvi podatki, ki so nam na voljo, so vzpodbudni, ampak treba je počakati do novembra, ko bodo tudi tisti, ki trimesečno oddajajo svoje napovedi, te oddali in takrat bomo lahko tudi javnost seznanili s temi prvimi rezultati,” je pojasnila.

Ob tem je poudarila, da “se nikakor ne bojimo ali upiramo uvedbi pravih davčnih blagaj”, vendar želijo pred tem dobiti vpogled v omenjene rezultate. “Če rezultati ne bodo takšni, kot smo jih pričakovali, absolutno gremo, in to takoj, v uvedbo davčnih blagajn,” je poudarila.

Bratuškova je sicer kot glavne cilje vladne politike izpostavila sanacijo bančnega sistema in razdolževanje bank, ustvarjanje novih delovnih mest ter postopno konsolidacijo javnih financ. Kljub še prisotnemu pesimizmu nas po besedah premierke več podatkov lahko navdaja z optimizmom - rast izvoza, znižanje brezposelnosti, kar je pripisala tudi vladnim ukrepom na področju aktivne politike zaposlovanja, in dejstvo, da je proračun v mesecu avgustu izkazal sicer minimalen presežek.

Nekaj denarja za mala in srednja podjetja

Poleg tega je vlada v proračunu kljub varčevanju uspela zagotoviti tudi določen denar za ukrepe, namenjen predvsem malim in srednjim podjetjem, pri čemer je premierka izpostavila pol milijarde evrov, ki so podjetjem na voljo na SIB Banki.

V zvezi s prezadolženostjo, ki je po oceni Bratuškove največja težava slovenskega gospodarstva, pa je navedla, da so “praktično čisto na koncu s pripravo sistemske zakonodaje za razdolževanje podjetij, usklajujemo jo še z mednarodnimi institucijami - IMF, Evropsko centralno banko - ampak v kratkem bo na klopeh poslancev”.

Glede prenosa slabih terjatev na tako imenovano slabo banko je Bratuškova pojasnila, da so pričakovali, da bi prenos prvih terjatev lahko opravili že pred tedni, “vendar enostavno moramo počakati na odobritev Evropske komisije”.

Stresni testi končani do konca novembra

V zvezi s stresnimi testi slovenskih bank je predsednica vlade napovedala, da bi morali biti ti končani do srede oziroma do konca novembra “in takoj zatem lahko začnemo z vsemi potrebnimi aktivnostmi za čiščenje bančnih bilanc”. Ob tem je dodala, da bodo od Evropske komisije zahtevali, “da so pogoji, po katerih mi danes delamo te stres teste, popolnoma enaki za vse države, ki bodo to delale v naslednjih letih”.

Glede postopkov privatizacije podjetij v državni lasti je pojasnila, da je v zadnji fazi priprava terminskega načrta za prodajo vsakega posameznega podjetja v delu, za katerega je državni zbor že dal soglasje, medtem ko je cilj vlade, da bi bila strategija o upravljanju državnega premoženja pripravljena do konca letošnjega leta. Pri tem je poudarila, “da bodo vsi postopki potekali maksimalno transparentno”.

STA

---