Boštjan M. Zupančič: sodni mlini meljejo počasi, a vztrajno

Evropsko sodišče za človekove pravice je vladi in šestim izbrisanim med drugim naložilo, naj se v treh mesecih dogovorijo o morebitni odškodnini za premoženjsko škodo. Sodbi evropskega sodišča je sicer priloženih nekaj ločenih mnenj.

LJUBLJANA> Slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič ugotavlja, da bo z razsodbo evropskega sodišča vendarle zadoščeno pravici.

Veliki senat evropskega sodišča je potrdil že izrečeno sodbo o kršitvi pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva izbrisanim. Hkrati je razsodil, da je prišlo tudi do kršitve 14. člena konvencije o človekovih pravicah, ki govori o prepovedi diskriminacije.

Trije meseci za odškodnino

Evropsko sodišče je slovenski vladi tudi naložilo, naj v enem letu pripravi sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji. Sodišče v tem času podobnih vlog, ki so pripele na sodišče, ne bo obravnavalo, je še zapisano v razsodbi.

Hkrati je razsodilo, da je Slovenija dolžna za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov Mustafi Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću, vsem tožnikom pa skupno 30.000 evrov za stroške postopka. Če država v treh mesecih teh zneskov ne bo izplača, bodo začele teči obresti v višini pribitka treh odstotnih točk na Euribor.

Poleg tega je sodišče vladi in pritožnikom naložilo, naj v treh mesecih dosežejo dogovor glede morebitne premoženjske škode in o tem obvestijo evropsko sodišče. Če dogovora ne bo, bodo nadaljnji postopki v rokah predsednika sodišča.

Ignorantski zakonodajna in izvršna oblast

Veliki senat evropskega sodišča je večino odločitev sprejel soglasno, nekaj sodnikov pa se ni strinjalo, da sodišče ni ugodilo tožbam še preostalih štirih izbrisanih, ki so sprožili primer. Zato so k odločitvi podali odklonilna ločena mnenja.

Pritrdilno ločeno mnenje pa je podal slovenski član evropskega sodišča Boštjan M. Zupančič. Opozoril je, da je slovensko ustavno sodišče dvakrat ugotovilo nezakonitost izbrisa, a sta tako zakonodajna kot izvršna oblast odločbi ignorirali. “Ceno bodo sedaj plačali slovenski davkoplačevalci,” je v ločenem mnenju zapisal Zupančič.

Prav tako je okrcal slovensko sodstvo, ki v svojem “postkomunističnem legalnem formalizmu” ni dosodilo nobene odškodnine izbrisanim, in se vprašal, zakaj v slovenskem pravosodnem sistemu niso bile priznane krivice, storjene izbrisanim. Primer izbrisanih po njegovem mnenju tudi dokazuje, da sodni mlini meljejo počasi, a vztrajno. Prav zaradi odločitve evropskega sodišča bo končno zadoščeno pravici, je v svojem mnenju še zapisal Zupančič.

Izbrisanih tudi več kot 5000 otrok

26. februarja 1992 je namreč država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v “pasivno” evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Med njimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk ter 5360 otrok.

Od 25.671 izbrisanih jih je doslej 7313 dobilo slovensko državljanstvo, 3630 pa dovoljenje za stalno prebivanje. 13.426 izbrisanih torej v Sloveniji še nima urejenega statusa. Zanje večinoma niti ni znano, kje so.

Od uveljavitve novele zakona o izbrisanih julija 2010 so izbrisani vložili 229 prošenj za dovoljenje za stalno prebivanje ter 101 prošnjo za izdajo posebne odločbe za nazaj. Upravne enote so izdale 59 dovoljenj za stalno prebivanje, 83 prošenj so zavrnile. Poleg tega so izdali 52 posebnih odločb po uradni dolžnosti in 74 na prošnjo stranke.

Slovenija bo morala plačati za napako

Glede na odločitev evropskega sodišča, ki je šestim izbrisanim prisodilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, bi, če bi vlada pripravila sistem odškodnin, ki bi veljal za vse izbrisane enako, država za odškodnine za nepremoženjsko škodo teoretično morala izplačati 500 milijonov evrov. Pri tem ni všteta odškodnina za morebitno premoženjsko škodo.

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat in nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Lukić sta si enotna, da bo morala Slovenija upoštevati navodila, ki ji jih je v razsodbi o izbrisanih dalo evropsko sodišče.

STA

---