Bolniške stanejo do pol milijarde na leto

Slovenci so letno zaradi bolezni ali poškodbe iz službe odsotni za približno 10 milijonov delovnih dni. Če držijo ocene, da je približno deset odstotkov vseh bolniških odsotnosti neupravičenih oziroma zlorabljenih, je na ta račun zdravstvena blagajna letno ob več kot 20 milijonov evrov, gospodarstvo pa ob 45 milijonov evrov.

LJUBLJANA > Prvih 31 dni bolniške odsotnosti gre na pleča delodajalca, medtem ko daljše odsotnosti krije zdravstvena zavarovalnica. Ta je v lanskem letu za bolniške odsotnosti odštela 225,9 milijona evrov.

Po navedbah Tatjane Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Približno 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še dvakrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oziroma plačati nadure.

Delodajalci v nadzor z detektivi

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani ugotovil kršitve bolniških odsotnosti v 8,3 odstotka nadzorov. Lani so opravili nadzor pri 1867 zavarovancih, kršitve zdravnikovih navodil so ugotovili pri 155 zavarovancih, kršitve pa so se nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela.

Nadzor naroči za vsak primer posebej imenovani zdravnik ZZZS, izvaja pa ga t. i. laični kontrolor. Če zdravnik na podlagi dokumentacije kontrolorja ugotovi, da “bolnik” krši bolniški stalež, lahko zavarovanca povabi na osebno predstavitev ali pa zadevo odstopi v obravnavo oddelku za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta nato odloča o morebitnem odvzemu oziroma zadržanju nadomestila.

Lani so zdravniki ZZZS pri 117 zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 41 primerih pa so zadevo odstopili oddelku za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, navajajo na ZZZS.

Delodajalci opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 31 dni in jih torej sami plačujejo. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Delodajalec namreč ni upravičen do seznanitve z diagnozo delavca. Tako se delodajalci pogosto odločajo za najemanje detektivov, ki jim zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca od zdravnika pridobijo bolniški red. Zdravnik tako mora posredovati podatke o navodilih in dovoljenjih, ki jih ima delavec med bolniškim dopustom.

Pri tem zakonodaja nalaga, da je javne uslužbence treba pred nadzorom bolniške obvestiti, zasebna podjetja pa lahko preverjanje naročajo brez vednosti zaposlenih. Kršitev navodil bolniškega reda lahko vodi v izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, a so takšni primeri zelo redko vzdržali sodno presojo.

Tako na ZZZS kot tudi Čerinova pozivajo k spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja področje bolniških odsotnosti. Predvsem si želijo, da bi se čas, ko mora delodajalec kriti bolniško odsotnost za zaposlenega, skrajšal. Prav tako predlagajo, da bi se bolniška zakonsko omejila, tako kot v drugih državah EU. Po vzoru nekaterih drugih držav EU predlagajo tudi uvedbo vsaj enega “čakalnega dneva”, ki ne bi bil plačan. Ob daljši odsotnosti z dela bi zaposleni prejel nadomestilo bodisi od delodajalca bodisi od javne blagajne. Predlaga tudi, da bi ob dokazani goljufiji zaposleni izgubil nadomestilo od prvega dne bolniške odsotnosti, ne pa od takrat, ko je bila ugotovljena zloraba.

Odgovornost tudi na zdravnikih

Za neupravičene bolniške so deloma odgovorni tudi zdravniki, ki takšno bolniško odobrijo, sploh pa če zdravnik izda lažno zdravniško potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela. Zdravnik, ki zavestno izda lažno zdravniško spričevalo ali drugo zdravniško potrdilo, in oseba, ki zavestno uporabi zdravniško spričevalo ali potrdilo, se kaznuje z zaporom do treh let. Lahko pa takšen zdravnik teoretično ostane tudi brez licence. STA

---