Blažič: Odločitev ustavnega sodišča je zgodovinska
Ustavno sodišče je presodilo, da je zakon o dedovanju v neskladju z ustavo, saj različno obravnava dedovanje v zunajpartnerski raznospolni skupnosti in zunajpartnerski istospolni skupnosti. DZ mora neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi odločbe v uradnem listu. Aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič ocenjuje odločbo ustavnega sodišča za zgodovinsko.
Aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič ocenjuje odločbo ustavnega sodišča za zgodovinsko Foto: Tamino Petelinsek
LJUBLJANA> Ustavno sodišče je ugotovilo, da za razlikovanje v ureditvi zakonitega dedovanja med raznospolnima partnerjema zunajzakonske skupnosti in med partnerjema dalj časa trajajoče dejanske istospolne partnerske skupnosti, ne obstaja ustavno dopusten razlog. Tako je ugotovilo, da je ureditev dedovanja v zakonu o dedovanju v neskladju s prvim odstavkom 14. člena ustave.
Mitja Blažič meni, da je skrajni čas za sistematično odpravo sistemske diskriminacije istospolno usmerjenih pri nas. “Že ves čas opozarjamo, da je pri nas cela vrsta zakonov, ki je diskriminatornih v smislu socialnih pravic za istospolne pare,” je poudaril Blažič. Hkrati opozarja, da so minila že skoraj štiri leta, odkar je ustavno sodišče prav tako kot neustavno označilo določbo zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki govori o dedovanju, a se ni še spremenilo nič. “Ne vem, koliko takšnih odločb še potrebujemo, da nam bo enkrat postalo jasno, da je treba odpraviti sistemsko diskriminacijo istospolnih parov,” je izpostavil. Slednje bi po njegovih besedah uspešno opravil družinski zakonik, ki pa je lani padel na referendumu. Rešitev vidi v krovnem zakonu, ki bi dal socialne pravice vsem, ne glede na spolno usmerjenost. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti je namreč spisan tako, da se ga ne da po praviti, saj taksativno našteva pravice, pri čemer jih tri četrtine izpušča, zato se zakona ne da ustrezno izpodbijati na ustavnem sodišču, je pojasnil.
Razveljavitev zakona o dedovanju zaradi pravne praznine ni mogoča. Da bi bila v času do odprave ugotovljenega neskladja z ustavo zagotovljena ureditev dedovanja, ki za partnerje neregistriranih istospolnih partnerskih skupnosti ni diskriminatorna, se je ustavno sodišče odločilo, da v tem času veljajo zanje enaka pravila kot veljajo za dedovanje med zunajzakonskima partnerjema.
Ugotovitvi o neustavnosti zakona je pritrdilo sedem ustavnih sodnikov, proti sta glasovala sodnica Marta Klampfer in sodnik Miroslav Mozetič.
Proti izreku, da se do odprave neustavnosti za zunajzakonske istospolne skupnosti uporabljajo enaka pravila o dedovanju kot pri raznospolnih partnerjih, pa je poleg Klampferjeve in Mozetiča glasovala tudi sodnica Dunja Jadek Pensa. Podala je delno pritrdilno, delno odklonilno ločeno mnenje, Jadranka Sovdat in Jan Zobec pa sta dala pritrdilni ločeni mnenji.
Ustavno sodišče je že julija 2009 presodilo, da je 22. člen zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ureja dedovanje, neskladen z ustavo. Tudi takrat je DZ naložilo, naj neskladje odpravi v šestih mesecih po objavi odločbe. Neustavnost naj bi odpravil družinski zakonik - kar je vlada v odgovoru ustavnemu sodišču zapisala tudi v aktualnem primeru zakona o dedovanju - a je ta padel na referendumu.
Takrat je ustavno sodišče pritrdilo pobudnikom, da istospolna partnerja, ki skleneta partnersko zvezo po zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ne moreta dedovati enako kot zakonci.
STA