Bi morali bonitetne ocene ignorirati?

Petkovo znižanje bonitetnih ocen devetih evropskih držav, tudi Slovenije, je sprožilo pozive k strožjim pravilom za delovanje bonitetnih agencij. Evropska komisija je opozorila na “napačno dojemanje” stanja v območju evra, Nemčija pa je pozvala k oblikovanju evropske bonitetne agencije. Moody's je medtem potrdil najvišjo oceno Francije.

BRUSELJ, PARIZ, LJUBLJANA> Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je v petek znižala bonitetne ocene devetih evropskih držav. Ena od treh vodilnih bonitetnih hiš v svetu je med drugim znižala bonitetno oceno Franciji in Avstriji, ki sta se doslej ponašali z najvišjo možno oceno, trojnim A. Najvišjo boniteto imajo sedaj med državami v območju evra le še Nemčija, Nizozemska, Finska in Luksemburg.

V Evropski komisiji so v odzivu na znižanje opozorili, da to kaže na “napačno dojemanje” stanja v območju skupne evropske valute. V Bruslju so kot resno “napako” v analizi S&P izpostavili oceno, da gre pri kriznem odzivanju območja evra le za varčevanje.

Neodvisna evropska bonitetna agencija?

Poteza S&P je oživila razpravo o zaostritvi pravil za delovanje bonitetnih agencij v Evropi. Komisar za notranji trg Michel Barnier je novembra predstavil predloge za zaostritev pravil, ki pa niso vključevali možnosti začasne prepovedi ocenjevanja držav, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč. To vprašanje sedaj spet postaja aktualno.

Nemčija pa je po zadnjem znižanju bonitetne ocene evropskim državam pozvala k oblikovanju neodvisne evropske bonitetne agencije. “Evropa mora pokazati, da se je sposobna zoperstaviti bonitetnim agencijam. Trgi komaj zadihajo, ko jih njihove ocene spet potisnejo v negotovost,” pravi nemški zunanji minister Guido Westerwelle.

Francija ohranja najvišjo bonitetno oceno

Bonitetna agencija Moody's pa je danes potrdila najvišjo bonitetno oceno Francije pri AAA. Moody's bo do konca prvega četrtletja znova preveril francosko boniteto ter obete, ki so trenutno stabilni. Fitch, tretja izmed vodilnih bonitetnih agencij, prav tako ohranja najvišjo bonitetno oceno Francije. Kot so sporočili, je v letošnjem letu nimajo namena spreminjati.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je za današnjo izdajo španskega konzervativnega dnevnika glede znižanja bonitetne ocene izrazil upanje, da to ne bo povzročilo novih težav. Dodal je, da samo ukrepi za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja ne bodo dovolj za rešitev dolžniške krize območja evra.

Sarkozy je sicer po današnjem srečanju s španskim premierjem Marianom Rajoyjem še dodal, da bonitetne ocene ne bodo “določale njegove politike.”

Protesti proti Putinu lahko povzročijo beg kapitala

Bonitetna agencija Fitch pa je danes potrdila bonitetno oceno Rusije pri BBB, vendar pa so poslabšali obete iz pozitivnih v stabilne zaradi “omejitev in tveganja, povezanega z ruskim političnim sistemom.” Kot so pojasnili, bi lahko protesti zoper ruskega premierja Vladimirja Putina povzročili “trajen beg kapitala” iz Rusije.

S&P je v petek znižal tudi bonitetno oceno Slovenije iz AA- na A+. Nižja bonitetna ocena je po mnenju Banke Slovenije v skladu z oceno aktualnih ekonomskih gibanj, na katere so opozarjali že v preteklosti. “Žal se je Sloveniji v zadnjih dveh letih razmeroma hitro poslabšala bonitetna ocena, ki pa jo bo v prihodnje zelo težko izboljšati z ukrepi nosilcev ekonomskih politik,” opozarjajo.

Mencinger: Bonitetne agencije bi morali ignorirati

Po nemiru, ki so ga ameriške bonitetne agencije s svojimi novimi bonitetnimi ocenami vnesle v evropski finančni in gospodarski prostor, ekonomist Jože Mencinger ocenjuje, da te ustanove sploh niso potrebne. “Morali bi jih ignorirati,” je dejal po današnjem pozivu Nemčije k oblikovanju evropske bonitetne agencije.

Po njegovem mnenju bi morali tovrstne inštitucije ignorirati. “Tisti, ki naloži svoj denar, se najbrž sam pozanima, kakšno je stanje in ne vem, zakaj bi se moral ozirati na njihove ocene,” je ponazoril. Je pa res, da jih je težko ignorirati, saj moraš biti sam dovolj avtonomen in prepričan vase, je dodal.

Na znižanje bonitetne ocene so se danes odzvale tudi nekatere slovenske parlamentarne stranke. V Pozitivni Sloveniji menijo, da politično delovanje v Sloveniji ne daje dobrega zgleda, medtem ko v SDS menijo, da bi v odgovor na znižanje ocene morali čim prej izvoliti vlado.

Pahor vidi težavo v zastalih reformah

Premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor vzrok za znižanje bonitetne ocene vidi v zastoju v reformah, k stabiliziranju političnih razmer in čim prejšnjemu oblikovanju vlade pa so pozvali tudi v SLS in NSi.

Slovenska politika bi se morala tudi po mnenju člana uprave Raiffeisen Banke Gvida Jemenška hitro odzvati na petkovo znižanje bonitetne ocene Slovenije in sprejeti ustrezne ukrepe. Dober primer je po njegovem mnenju Italija, saj so finančni trgi v Evropi pokazali, da cenijo ukrepe italijanske tehnične vlade.

STA

---