Berlusconi Nemčijo obtožil za povzročitev krize
Dolgoletni italijanski premier Silvio Berlusconi je z vsemi močmi zakorakal v predvolilno kampanjo. Ocenjuje, da je bil eden od dveh ali treh najbolj verodostojnih predsednikov vlad v Evropski uniji, Nemčijo pa obtožil, da je svojim bankam naročila prodajo italijanskih državnih obveznic in tako povzročila krizo.
Silvio Berlusconi je Nemčijo obtožil, da je svojim bankam naročila prodajo italijanskih državnih obveznic in tako povzročila krizo Foto: Str
RIM>“Zakaj naj bi nas sploh zanimali pribitki? So le goljufija in izmišljotina,” je Silvio Berlusconi po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal v telefonskem pogovoru za eno od oddaj na svoji televiziji.
Nemčijo je obtožil, da je iz lastnih interesov svojim bankam naročila prodajo italijanskih državnih obveznic, kar je povzročilo strah in prodaje ameriških in drugih tujih skladov. Nemčija se je tako okoristila na račun držav, kjer investitorji zahtevajo visoke donose, je dejal Berlusconi.
Berlusconi: Javni dolg ni tako visok
Glede italijanskega javnega dolga je dejal, da ni tako visok, kot skušajo prikazati, saj da ima Italija približno 6600 milijard evrov naložb in je s tem drugo najbolj trdno gospodarstvo za Nemčijo.
Javni dolg Italije se približuje 2000 milijardam evrov in presega 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Trgi se na Berlusconijeve izjave že odzivajo negativno. Pribitki na italijanske obveznice so se v primerjavi z referenčnimi nemškimi približali že 360 bazičnim točkam, kar je še za deset odstotnih točk višje kot v ponedeljek.
Vlagatelji se bojijo predvsem, da bo Italija po odhodu tehnične vlade Maria Montija zavrla proces finančne konsolidacije in sprejemanja strukturnih reform.
Ena od posledic predčasnega konca mandata Montijeve vlade je tudi padec reforme pokrajin, ki je predvidevala precejšnje skrčenje števila pokrajin in s tem več stomilijonske prihranke.
Ob parlamentarnih tudi regionalne in administrativne volitve
Ker vlada nima več večine in ker je bilo vloženih preveč dopolnil, je bila prisiljena dekret umakniti, so poročali italijanski mediji.
Parlamentarne volitve bodo v Italiji 17. ali 24. februarja, končni datum pa je odvisen od tega, kdaj bo predsednik republike Giorgio Napolitano razpustil parlament, je sporočila ministrica za notranje zadeve Anna Maria Cancellieri.
Hkrati s parlamentarnimi volitvami bodo tudi regionalne in administrativne volitve v deželah Lombardija in Molise, s čimer računajo na precejšnje prihranke. V Laciju bodo regionalne in administrativne volitve v začetku februarja.
V deželi Furlaniji-Julijski krajini bodo deželne volitve 21. aprila, je poročal Primorski dnevnik.
STA