Bavčar: Za izbris krivi tudi tedanja vlada in parlament

Nekdanji notranji minister Igor Bavčar meni, da je danes ponovljena izjava aktualnega ministra Gregorja Viranta o odgovornosti Bavčarja za izbris “le preusmerjanje pozornosti javnosti” od lastne odgovornosti. Dodaja, da bi se tudi Virant že prej lahko lotil reševanja problematike izbrisanih.

Nekdanji notranji minister Igor Bavčar meni, da je danes ponovljena izjava aktualnega ministra Gregorja Viranta o odgovornosti Bavčarja za izbris “le preusmerjanje pozornosti javnosti” od lastne odgovornosti Foto: STA
Nekdanji notranji minister Igor Bavčar meni, da je danes ponovljena izjava aktualnega ministra Gregorja Viranta o odgovornosti Bavčarja za izbris “le preusmerjanje pozornosti javnosti” od lastne odgovornosti Foto: STA

LJUBLJANA > Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je danes ob neuspelem sestanku s predstavniki izbrisanih glede zakona, ki predvideva odškodninsko shemo za izbrisane, med drugim dejal, da za “izbris niso krivi vsi državljani, pač pa je odgovornost jasna - kriv je takratni minister za notranje zadeve Igor Bavčar”. Slednjega je zato tudi pozval, naj se odzove.

In se je. Bavčar v odzivu vrača žogico Virantu in navaja, da je bil tudi Virant v preteklosti dovolj dolgo v vrhu notranjega ministrstva odgovoren prav za to področje, da bi se reševanja te zadeve lahko lotil že takrat. Pa se je ni.

Izbris se je zgodil 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje. Po podatkih, dostopnih na spletni strani ministrstva, je bilo sicer skupaj izbrisanih 25.671 ljudi.

Ob tem ponavlja, da namen zakona, ki je povzročil izbris, ni bil kogarkoli prizadeti in da obžaluje, če se je to zgodilo. A spominja, da je “poleg ministrstva, ki sem ga vodil, tako takrat mislila tudi vlada, parlament, ki je zakon sprejel in predsednik predsedstva države, ki ga je podpisal in razglasil. Še več, vlada je v zakonodajnem postopku celo podprla rešitev, ki pa ni bila sprejeta, ki bi problem izbrisanih v veliki meri preprečila,” je še dodal Bavčar.

Vzpostavitev odškodninske sheme za izbrisane je sicer zahtevalo evropsko sodišče za človekove pravice. Enoletnega roka, ki ga je postavilo, Slovenija sicer ni ujela, naj bi bil pa zakon sprejet še letos. Ta sicer predvideva 40 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa, kar pa se zdi predstavnikom izbrisanih bistveno premalo, zato zakon zavračajo. Tako so danes, namesto da bi o zakonu spregovorili z Virantom, raje napovedali ponovno pot na evropsko sodišče.

STA


Najbolj brano