Bančne preiskave: NLB najmanj kooperativna
Slovenija
06. 12. 2013, 13.19
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 02.14
Preiskovalci pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode, od tega so za 70 milijonov evrov nepravilnosti že dali ovadbe.
Gregor Virant je danes predstavil vmesno poročilo o stanju preiskav v bančnem sistemu, ki ga je pred časom naročil policiji Foto: Nebojsa Tejic
LJUBLJANA
>
Gregor Virant je danes predstavil vmesno poročilo o stanju preiskav v bančnem sistemu, ki ga je pred časom naročil policiji. "Bliža se trenutek, ko bomo izvedeli, koliko denarja bomo namenili bankam, zlasti državnim, zaradi luknje, ki je nastala zaradi napak in morebitnih kaznivih dejanj," je dejal.
V bankah se je intenzivno preiskovanje začelo leta 2011 s preiskavo nepravilnosti v Hypo banki, jeseni lani pa se je preselilo tudi v NLB, NKBM in Gorenjsko banko, kasneje pa še v Factor banko in Probanko.
Gospodarski kriminal in korupcija sta med prednostnimi nalogami policije, znotraj tega pa je velik poudarek na preiskavi nepravilnosti v bančnem sistemu. "Gre za dejanja z veliko škodo, ki so ogrozila slovenski finančni sistem, davkoplačevalci pa bodo plačali za omogočanje njihovega delovanja," je dejal.
Vodstvo Hypo banke zelo kooperativno, slabe izkušnje z NLB
Preiskovalci po ministrovih besedah večkrat poudarjajo, kako je za uspešno preiskavo pomembno sodelovanje vodstev bank. Kot primer dobre prakse je Virant navedel Hypo banko, katere vodstvo je bilo po njegovi oceni zelo kooperativno. Samo je tudi najelo strokovno službo, ki je opravila forenzično analizo, ter jo nato predalo preiskovalcem.
Bistveno slabše pa so izkušnje preiskovalcev z NLB, je opozoril minister. Vodstvo te banke se je namreč postavilo na stališče, da obstajajo zakonski zadržki za predajo dokumentacije, češ da gre za bančno trajnost. Dokumentacije niso želeli izročiti niti potem, ko je sodišče potrdilo, da policija zanjo ne potrebuje posebne odredbe.
Furlan: NLB se neupravičeno sklicuje na bančno tajnost
NLB se po mnenju organov pregona v preiskavi nepravilnosti bančnega sistema neupravičeno sklicuje na bančno tajnost. Ravnanje banke je, je danes ocenil vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, nesprejemljivo, saj je banka sama dala več naznanil o kaznivih dejanjih, ki pa jih ni utemeljila in podprla z dokazi.
“Slovenski davkoplačevalci bomo iz svojih žepov dali veliko denarja za sanacijo bančnega sistema, ker so ga nekateri uničili, zato imamo pravico, da ti podatki postanejo javni,” je poudaril notranji minister. V drugi obravnavi zakona bo ministrstvo predlagalo dopolnila, s katerimi bi omogočili, da kreditne mape slabih kreditov, ki bodo prenesene na slabo banko, postanejo javno dostopne. Javnost bi tako imela možnost izvedeti, za kakšne kredite je šlo, kako so bili zavarovani in kdo je o njih odločal. ”Javni morajo postati tudi podatki kazenskih ovadbah in obtožnicah,” je poudaril Virant.
Septembra lani je bila ustanovljena posebna preiskovalna skupina policistov in tožilcev, ki jo vodi tožilec Jože Kozina, in se ukvarja s preiskavo nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu. "V skupini zdaj sodeluje tudi predstavnik Banke Slovenije, ki kaže velik interes za preiskavo," je na današnji predstavitvi vmesnega poročila o preiskavi dejal Furlan.
Delo skupine je ocenil kot dobro, česar pa ni mogel reči za sodelovanje med preiskovalci in NLB, saj jim ta s sklicevanjem na bančne tajnosti ni predala vseh dokaznih gradiv. "Zadnje spremembe zakona o bančništvu pa tudi ne poenostavljajo dela preiskovalcem," je poudaril.
NLB naj bi bila oškodovana za 320 milijonov evrov
Po naznanilih NLB naj bi bila banka oškodovana za približno 320 milijonov evrov, vendar ni jasno, ali so bili krediti vsaj deloma poplačani in za kakšna zavarovanja gre, je poudaril vodja specializiranih tožilcev.
Furlan je med naštevanjem preiskav v NLB poudaril, da je v enem primeru sodna preiskava končana, osumljenih pa je pet bančnikov zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Tožilci bodo odločitev v tej zadevi, kot je napovedal, sprejeli po dodatnih pojasnilih banke.
Medja še najbolj kooperativen, problem v nižjih vodstvenih slojih
Okrožni državni tožilec Jože Kozina je dodal, da je sedanji predsednik uprave NLB Janko Medja"še vedno najbolj kooperativen doslej, težave pa nastajajo v nižjih vodstvenih slojih", ki ne sodelujejo s preiskovalci.
Preiskave ne potekajo le v NLB, med drugim kriminalisti preiskujejo tudi sume kaznivih dejanj v NKBM. V tej zadevi so lani potekale hišne preiskave, sedaj pa je med osumljenci devet oseb. "Kazniva dejanja se preiskujejo tako v Sloveniji kot v tujini, vendar pa Nacionalni preiskovalni urad potrebuje še dodatne bančne podatke iz Hrvaške," je poudaril Furlan.
Virant: Veliko kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem kreditov, je potekalo prek političnih omrežjih
Veliko kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem kreditov, je, poudarja minister, potekalo prek političnih omrežjih. "Prepričan sem, da je vlada odločena, da s tem konča," je zagotovil.
Kazenske ovadbe Virant pričakuje za vse tiste, za katere bodo preiskovalci ugotovili, da so storili kazniva dejanja. "Ne more biti svetih krav," je dodal.
V okviru preiskave so se organizirale specializirane preiskovalne skupine, v katerih sodelujejo specializirano državno tožilstvo, policija in Komisija za preprečevanje korupcije. Virant je pojasnil, da trenutno delujeta dve takšni preiskovalni komisiji.
Preiskave so zelo zahtevne, ker veliko lovk sega v balkanske države, sodelujejo tudi z organi v tujini. Pomembno je, da so ovadbe podprte s trdnimi dokazi, da bi na koncu prišli do obsodilnih sodb, je poudaril Virant.
Preiskovalcem je izrekel čestitke in podporo. Poudaril je, da imajo njegovo zeleno luč tudi za potrebne nove zaposlitve. Največje ozko grlo se v preiskavah po njegovih besedah pojavlja na področju računalniške forenzike.
STA