Arktika lahko izgine pred našimi očmi

Če človeštvo ne bo zmanjšalo izpustov toplogrednih plinov, bo Zemlja že do konca tega stoletja povsem spremenila obličje. Po najbolj črnem scenariju se bo temperatura v povprečju povišala za skoraj pet stopinj Celzija, morska gladina pa dvignila za 82 centimetrov.

Tolikšne vsebnosti toplogrednih plinov kot danes v ozračju ni bilo vsaj 800.000 let Foto: Reuters
Tolikšne vsebnosti toplogrednih plinov kot danes v ozračju ni bilo vsaj 800.000 let Foto: Reuters

LJUBLJANA > Do konca stoletja se bo ozračje segrelo za najmanj 0,3 stopinje Celzija, po pesimističnih napovedih pa kar za 4,8 stopinje. Gladina morja bo višja od 26 do 82 centimetrov. Tako kaže včeraj objavljeni prvi del poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki krivdo za drastično dogajanje v ozračju pripisuje človeku in njegovemu uničevanju okolja. Verjetnost, da smo ljudje odgovorni za več kot polovico segrevanja, ki so ga zabeležili v zadnjih 60 letih, je 95-odstotna.

V minulem stoletju se je otoplila večina planeta, največ, za dve stopinji Celzija, pa je temperatura narasla v nekaterih delih Azije in Južne Amerike. Tako toplo, kot je zadnja tri desetletja, ni bilo že vsaj 1400 let. Segreli so se tudi oceani, kar ima lahko razsežne posledice; od dvigovanja gladine morja do ekstremnih vremenskih pojavov na celinah in zakisanja morja. Slednje lahko vpliva na plankton in posledično na celotno prehranjevalno verigo morskih živali.

Črn scenarij že, če ne bo sprememb

Nekaj sto znanstvenikov je za dogajanje do konca stoletja predvidelo več scenarijev, a tudi najboljši med njimi napoveduje nadaljnje segrevanje ozračja. Najbolj črnega scenarija pa ne bi izzvalo slabše ravnanje z okoljem, pač pa že vztrajanje pri sedanjih izpustih toplogrednih plinov.

“Po črnem scenariju se bosta led in sneg s Severnega tečaja izgubila do sredine stoletja,” je ugotovitve povzela meteorologinja Tanja Cegnar. Ta del planeta se bo, če ne bodo vlade začele aktivno zmanjševati izpustov toplogrednih plinov, tudi najbolj segrel; ob koncu stoletja bodo temperature tam višje za deset do enajst stopinj Celzija.

Znanstveniki so bolj negotovi pri napovedovanju količine padavin. “Oba scenarija kažeta, da bo sredozemski del, ki je zanimiv tudi za nas, prejel nekaj manj padavin kot zdaj, če se bodo izpusti nekontrolirano povečevali, pa bo ta primanjkljaj bistveno večji,” pravi Cegnarjeva. Zelo se bo količina padavin povečala v tropskem pasu in v bližini obeh polov.

V Sloveniji v 50 letih 1,7 stopinje topleje

Vzporedno z mednarodno skupino, ki poročilo pripravlja vsakih nekaj let, so se slovenski meteorologi posvetili preučevanju vremena pri nas. V zadnjih 50 letih se je ozračje nad Slovenijo v povprečju segrelo za 1,7 stopinje Celzija, kar je več od svetovnega povprečja. Tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bo temperatura pri nas naraščala hitreje, kot bo to veljalo za svetovno povprečje, napoveduje klimatolog Gregor Vrtačnik. Ogrevanje ozračja je pri nas opazno zlasti spomladi in poleti, najbolj na udaru pa je vzhodni in jugovzhodni del države, kjer imajo ponekod takšne temperature, kot so jih pred 50 leti poznali le na Primorskem. Zaradi ogrevanja ozračja so se v petih desetletjih višinski temperaturni pasovi pomaknili za 100 do 300 metrov navzgor. “Kar je bilo prej, denimo, na nadmorski višini 500 metrov, je zdaj na nadmorski višini 600 do 800 metrih,” pojasnjuje Vrtačnik.

Skrb zbujajoče ugotovitve o dogajanju v svetu in pri nas bi morale biti podlaga za pripravo nacionalnih politik za zmanjševanje onesnaževanja okolja in prilagajanje na podnebne spremembe. Ugotovitve bi lahko pomagale pri pripravi ukrepov na področju upravljanja z vodami, pravi direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant. Vemo, kaj lahko pričakujemo z vodnimi zalogami v prihodnje in temu primerno bi lahko uporabili državni denar. Enako velja za prilagajanje kmetijstva. Ali bodo politiki upoštevali ugotovitve o preteklosti in napovedi za prihodnost ter ali so projekti, kot je gradnja Teš 6, primeren odgovor nad podnebno dogajanje, tega pa slovenski strokovnjaki ne želijo komentirati.JANA KREBELJ


Najbolj brano