Arhivska nedelja pred vrati

V nedeljo bomo na referendumu o noveli zakona o arhivih odločali, ali naj arhivsko gradivo postane v celoti javno dostopno ali ne. Nasprotniki novele najbolj nasprotujejo anonimizaciji, s katero se lahko zakrije nekatere podatke. Zakon bo zavrnjen, če ga bo zavrnila večina volilcev, ki se bodo udeležili referenduma, a pod pogojem, da bo proti najmanj četrtina vseh volilnih upravičencev, to je malce več kot 342.000 volilcev.

LJUBLJANA > Referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega ter arhivih, ki ga je sprejel državni zbor na seji 28. januarja 2014?”

Tisti, ki bodo obkrožili za in novelo zakona podprli, bodo sledili predlogu vlade Alenke Bratušek in kulturnega ministra Uroša Grilca. Ta je dejal, da novela prinaša najbolj odprte arhive v evropskem prostoru, saj poslej prav nobeno gradivo izpred leta 1990 ne bo več imelo oznake tajnosti. To pomeni, da bo javnosti dostopno tudi gradivo nekdanje Službe državne varnosti, Dostopno bo postalo tudi gradivo predsedstva, sekretariatov in izvršnih svetov. “Ker novela oži nabor občutljivih osebnih podatkov, bo po novem prosto dostopnega 75 odstotkov tega gradiva, doslej ga je bilo le pet,” je poudaril Grilc. Nekateri podatki bodo torej res anonimizirani, vendar so bili to že do sedaj. Po novem bodo ostali anonimizirani predvsem podatki o zdravstvenem stanju, spolnem in družinskem življenju, verskem prepričanju, narodnosti pripadnosti in podatki o žrtvah kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in storilcih kaznivih dejanj in prekrškov, razen tistih, proti katerim je bil voden postopke zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu. Ti podatki so lahko dostopni 75 let po njihovem nastanku ali 10 let po smrti osebe.

Tisti, ki bodo glasovali proti noveli, bodo sledili predvsem stranki SDS, ki je referendum tudi predlagala. Noveli zakona ostro nasprotujejo prav zaradi anonimizacije. Moti pa jih tudi to, da novela izenačuje žrtve in storilce kaznivih dejanj. “Po tem, ko enkrat počrniš dokument, ni več originalen. predvsem pa bi za tako anonimizacijo za vse arhivsko gradivo, ki ga imamo, potrebovali 125 let,” pravi Eva Irgl.

Predlagatelji novele odgovarjajo, da to ni res. Ob tem Grilc še poudarja, da bodo imeli vsi raziskovalci, ki bodo komisiji predložili ustrezen elaborat raziskave, neanonimiziran pogled v gradivo. O tem, kdo lahko vpogleda v arhivsko gradivo, že sedaj odloča posebna komisija.

TATJANA TANACKOVIČ

---