Argument Primorskega dnevnika je manjšina
Dramatična naslovnica nedeljske izdaje Primorskega dnevnika, ki se z velikim vprašajem sprašuje, ali bo časnik brez pomoči italijanske države sploh preživel, je vznemirila slovenske bralce onstran in tostran meje. Danes naj bi zunanji minister Erjavec na to opozoril italijanske sogovornike v Rimu.
Dušan Udovič
TRST> “Kličejo nas številni bralci, ugotovili so, da je stanje resno in so zaskrbljeni nad usodo dnevnika. Očitno jim časnik veliko pomeni,” je včeraj za PN povedal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič.
Primorski dnevnik podporo zasluži
Primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. Njegov predhodnik je Partizanski dnevnik, ki je začel izhajati (na ciklostilu) 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim. Nato so ga tiskali v tiskarnah Doberdob v Govcu pri Gorenji Trebuši, Slovenija pod Vojskim in na koncu v osvobojenem Trstu. Bil je edini tiskani partizanski dnevnik v okupirani Evropi.
Primorski dnevnik na svoje finančne težave javnost in oblasti opozarja že več mesecev. Kot smo poročali, je v nedeljo izšel z nenavadno naslovnico - z velikim rdečim vprašajem na belem polju, urednik pa v črno uokvirjenem uvodniku napoveduje kruto usodo - če italijanska država ne bo poravnala svojih zakonskih obveznosti. Denarja za leto 2010 še ni nakazala, to pa bi morala storiti konec lanskega leta. Zamudo pripisujejo dejstvu, da v Italiji preverjajo, ali so med prejemniki državne pomoči tudi takšni, ki si tega ne zaslužijo.
“Takšni primeri gotovo so in prav je, da Rim preverja morebitne zlorabe. Denar naj dobi tisti, ki ga zasluži. Naš časnik in z njim manjšina sta do državne podpore vsekakor upravičena,” je prepričan Dušan Udovič. Primorski dnevnik pomoč dobiva od sprejetja zakona o založništvu pred 20 leti. Toda vsota je bila vsa leta enaka in glede na rast stroškov to seveda pomeni vse manj denarja. Po novem ga je celo 15 odstotkov manj, leta 2014 pa ga v skladu z novim zakonom sploh ne bo več. “Do takrat moramo najti drugačno zakonsko rešitev, pri čemer naj spomnimo na zaščitni zakon, ki ne dovoljuje zniževanja ravni zaščite manjšine,” opozarja urednik Udovič. Po zaslugi takratnega poslanca v rimskem parlamentu Stojana Spetiča ima zakon, sprejet leta 2001, tudi člen, ki govori o financiranju časopisov manjšin. Toda ukrepati je treba zdaj, pri čemer v Trstu lahko upajo, da bo preverjanje upravičenosti do državnega prispevka časopisom čim prej zaključeno.
Razumevanje tudi v Sloveniji
Dušan Udovič sicer priznava, da je bil njihov manjšinski dnevnik doslej deležen razumevanja in ustrezne pozornosti v vseh državnih organih in uradih. Prav tako države Slovenije, ki mu še vedno pomaga.
Italija ne bi smela krčiti prispevka za časnik, meni ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak, in se zavzema za celovit pravni položaj manjšinskega časnika, ki ga ne bi več financirali na podlagi zakona o založništvu, temveč z drugim ustreznim zakonom.
“Slovenija nam je vedno stala ob strani, ne glede na to, katera vlada je bila na oblasti. Prispevek je manjši, a dragocen, kaj več ne moremo pričakovati. Problem mora razrešiti italijanska država. Ministru Erjavcu ga je delegacija zamejcev že predstavila in računamo, da ga bo jutri sprožil med svojim obiskom v Rimu,” je bil včeraj vendarle optimističen Udovič.
V časih nekdanje Jugoslavije je založniška hiša Primorskega dnevnika imela oddelka, ki sta poslovala s partnerji v takratnih republikah. Zaslužek je šel v glavnem za pokritje primanjkljaja. Že konec osemdesetih let pa je ta vir začel usihati in na koncu seveda povsem presahnil. Rešitev je prinesel prav omenjeni vsedržavni založniški zakon, ki pa se mu bo, kot rečeno, leta 2014 iztekla veljava. Dušan Udovič zasluge za to, da je časnik še med živimi, pripisuje gospodarnemu ravnanju podjetja. Dokaj uspešno ohranjajo oglaševalce in, kar je po mnenju glavnega urednika posebej pomembno, bralce in naročnike.
DAVORIN KORON