Ankete ne morejo napovedati izida, lahko pa nanj vplivajo

Predvolilne napovedi beležijo razpoloženje v določenem trenutku, do dejanskih volitev pa se lahko marsikaj spremeni. Pred minulimi se je preobrat zgodil v zadnjih dneh, se strinjata Blaž Simčič in Matevž Tomšič.

PRIMORSKA> Razkoraka med napovedmi o zmagovalcu in dejanskim izidom volitev ne moremo pripisati metodološkim napakam pri opravljanju raziskav.

Veliko je bilo neopredeljenih

Povolilna anketa Valicona, v kateri so spraševali, kako so se volilci odločali, je namreč pokazala, da se je kar 28 odstotkov volilcev odločilo v zadnjih dneh, 15 odstotkov pa zadnji dan, torej v nedeljo, pojasnjuje Blaž Simčič iz Centra za raziskave javnega mnenja, ki deluje v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča primorske univerze.

Center za raziskave javnega mnenja je izdelal tudi raziskavo za časopis Primorske novice in v njej enako kot vse raziskovalne institucije ni predvidel preobrata na vrhu, zaznal pa je, da je bilo v času opravljanja raziskave neopredeljenih še približno 30 odstotkov Primorcev. “Polje neopredeljenih je bilo torej v času izvajanja raziskav še preveliko, da bi se lahko izdelalo natančne volilne napovedi,” poudarja Simčič.

Taktični volilci naredili preobrat

Strinja se z ugotovitvami Zenela Batagelja s podjetja Valicon, da je bil vzrok za preobrat v zadnjih dneh predvsem taktično glasovanje podpornikov sredinskih in levih strank (svoj glas daš nekomu, zato da nekdo drug ne zmaga), vrnitev neopredeljenih (med neopredeljenimi je večji delež levih volilcev levih strank, ki so se aktivirali, ko je Mladinina raziskava pokazala, da je razlika med SDS in Listo Zorana Jankoviča ulovljiva) ter odliv volilcev stranke SDS k drugim desnim strankam.

Ankete učinkujejo - aktivno ali pasivno

Javnomnenjske raziskave imajo tako pasivizacijski kot aktivacijski naboj, o mnenjih, da so prav raziskave zaradi pričakovanj gotove zmage povzročile abstinenco volilcev SDS, pravi Simčič.

Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije, ki takisto v svojih raziskavah ni predvidela izida, poudarja, da ankete beležijo stanje v trenutku, ko so opravljene. “Pogosto se te podatke preveč objektivizira in se jih ne razume kot sliko stanja v določenem trenutku,” to, da se na podlagi anket že sklepa o končnih izidih, opaža Tomšič.

O vplivu anket na ta izid pa Tomšič kaže na več scenarijev: volilci se lahko postavijo na stran stranke, ki ji kaže najbolje, saj hočejo biti na strani zmagovalca, lahko pa se zaradi domnevno samoumevne zmaga tudi odločijo, da ne bodo šli na volitve. V stranki, ki zasleduje pričakovano zmagovalko, se lahko volilci pod vtisom anket tudi aktivirajo in gredo bolj množično na volišča. “To sem nam je zgodilo sedaj,” ocenjuje Tomšič.

Meni še, da se je tokratnih volitev udeležil velik del ljudi, ki doslej niso glasovali niti jih raziskovalci niso mogli zajeti v telefonske ankete, ker, denimo, ne uporabljajo stacionarnega telefona.

JANA KREBELJ

---