Ali jo bo dobila tudi Slovenija?

Potem ko je evroskupina danes sklenila dogovor glede deset milijard evrov vredne pomoči Cipru, na sekundarnem obvezniškem trgu ni zaznati večjih sprememb. Še največje so vezane na precejšen padec zahtevane donosnosti na slovenske 10-letne obveznice. Tuji mediji se medtem znova sprašujejo, ali bo Slovenija naslednja v vrsti za mednarodno pomoč.

LJUBLJANA> Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se je na elektronski borzi MTS do 14.30 znižala za 0,16 odstotne točke na 5,27 odstotka. A prav obresti na slovenske dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo 10 let so v petek sklenile tudi z najvišjo rastjo, in sicer v višini 0,23 odstotne točke.

Medtem ko ciprska zgodba vsaj v poglavju, ki se tiče mednarodne pomoči državi, danes dobiva epilog, pa se v tujih medijih vse bolj sprašujejo o možnosti širjenja dolžniške krize območja evra. V tej luči se znova omenja slab položaj Slovenije.

Na spletnih straneh ameriškega časnika Washington Post je bil v nedeljo objavljen prispevek, ki Slovenijo, “znano po izjemnih smučarjih in filozofu Slavoju Žižku”, omenja kot “novo malo državico”, za katero velja skrbeti.

Na spletni strani so izpostavili prav zviševanje obresti na slovenske obveznice nad pet odstotkov, pri tem pa priznali, da je zahtevana donosnost na primerljive ciprske papirje približno sedemodstotna. Obresti nad sedmimi odstotki po mnenju strokovnjakov državam ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja.

Na spletni strani ameriške poslovne televizije CNBC je medtem mogoče danes brati mnenje Harryja Wilsona iz delovne skupine ameriškega predsednika Baracka Obame, da “je računanje na to, da bo Slovenija prisiljena zaprositi za pomoč, popolnoma napačno. Poglejte Italijo, Francijo in druge sredozemske države,” je dodal.

Na CNBC so izpostavili, da ima Slovenija oziroma “majhna država EU” za približno sedem milijard evrov slabih posojil, kar predstavlja 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Spomnili so še, da naša država po navedbah Mednarodnega denarnega sklada potrebuje približno tri milijarde evrov, slovenske banke pa milijardo evrov svežega kapitala.

Med primerljivimi obveznicami, ki danes poleg slovenskih prav tako beležijo padec obrestne mere, so še finske (-0,01 odstotne točke na 1,58 odstotka), irske (-0,01 odstotka na 4,14 odstotka ) in madžarske (-0,05 odstotka na 6,55 odstotka).

Najbolj se na drugi strani zvišuje zahtevana donosnost na španske obveznice z dospelostjo čez 10 let; doslej se je zvišala za 0,08 odstotne točke na 4,90 odstotka. Malenkost dražje bi se za obdobje desetih let danes zadolžile tudi Francija, Belgija, Italija, Avstrija in Portugalska.

STA

---