Akademija ima dve možnosti - politično in apolitično

V Stockholmu bodo v četrtek razglasili Nobelovega lavreata za literaturo. Med 195 kandidati se kot najverjetnejši omenja Haruki Murakami, a Kraljeva švedska akademija po besedah novinarja in založnika Svanteja Weylerja “rada preseneti in deluje rahlo iracionalno”.

Med 195 kandidati se kot najverjetnejši omenja Haruki Murakami
Med 195 kandidati se kot najverjetnejši omenja Haruki Murakami 

STOCKHOLM > Poleg Harukiju Murakamiju na stavnicah še najbolje kaže Alice Munro in Joyce Carol Oates. Med kandidati je tudi Boris Pahor.

Med možnimi dobitniki se omenjajo še Svetlana Aleksijevič, Assia Djebar, Ko Un, Adonis, Philip Roth in Ismail Kadare.

Žirija, ki je odločala o prejemniku letošnje Nobelove nagrade za fiziko, je očitno tudi po razglasitvi ostala neenotna. Član Kraljeve švedske akademije znanosti Anders Barany je namreč za francosko tiskovno agencijo AFP danes dejal, da bi moral nagrado prejeti tudi Evropski center za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi. “Mislim, da je napačna,” je o odločitvi o podelitvi Nobelove nagrade za fiziko Belgijcu Francoisu Englertu in Britancu Petru W. Higgsu dejal Barany. “Mislim, da so eksperimentalni raziskovalci opravili neverjetno fantastično delo in bi morali biti nagrajeni,” je pojasnil.

Akademija ima letos dve možnosti

Svante Weyler pravi, da ima po lanskem letu, ko je izbrala kitajskega literata Mo Yana, kar je zaradi njegovih vezi s kitajskimi oblastmi razburilo javnost, akademija letos dve možnosti.

Lahko izberejo avtorja, ki je popolnoma apolitičen, ali pa avtorja, ki se ukvarja s politiko, a ne na način, ki ne bi bil všeč Zahodu. “Svetlana Aleksijevič odlično ustreza tej izbiri,” je pojasnil.

Edina gotovost je starost lavreata

V šali je še dodal, da je edina gotovost starost lavreata, saj “v literaturi le redko postaneš izjemno dober, dokler nisi star. Literatura ni kot matematika, kjer vse stvari odkriješ pred 25. letom,” je poudaril.

Akademija razloge za svoje odločitve razkrije šele po 50 letih, a poznavalci vseeno opozarjajo na nekatere prvine, ki člane akademije vodijo pri izbiri, med njimi pa literarna slava ni med pomembnejšimi.

“V zadnjih 15 letih se je akademija ukvarjala z vprašanji literarne kvalitete, razvoja literature in njenega položaja v zgodovinskem okviru. Akademiji ni tako pomembno, ali je lavreat dobro poznan ali ne,” je svoje razmišljanje predstavila odgovorna urednica švedskega časnika Haelsingetidningar Gunilla Kindstrand.

Urednik kulturnih strani švedskega časnika Dagens Nyheter Bjoern Wiman pa meni, da bodo prestižno nagrado letos podelili ženski. To se je od leta 1901, ko so nagrado podelili prvič, zgodilo le 12-krat.

Nagrado sta odklonila Boris Pasternak in Jean-Paul Sartre

Z največ dobitniki Nobelove nagrade za literaturo, kar 15 doslej, se lahko pohvali Francija. Velika Britanija in Združene države Amerike beležijo 11 literarnih nobelovcev.

Doslej so nagrado podelili 105-krat, prejelo pa jo je 108 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean-Paul Sartre leta 1964.

Najmlajši lavreat je bil Rudyard Kipling, ki je nagrado leta 1907 prejel v starosti 42 let. Najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za književnost je bila Doris Lessing. Nagrado je prejela leta 2007, stara je bila 88 let.

Nobelovo nagrado za književnost bodo dobitniku izročili 10. decembra v Stockholmu. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (925.000 evrov).

STA


Najbolj brano