“V letu je dodobra razgibal dogajanje v Cerkvi”

Danes mineva natanko eno leto, kar je Jorge Mario Bergoglio iz Argentine postal papež Frančišek I. S svojo preprostostjo, skromnostjo in prisrčnostjo si je že prvi dan svojega pontifikata pridobil naklonjenost ljudi, tako vernih kot nevernih. V letu dni pa je Argentinec dodobra razgibal dogajanje v Rimskokatoliški cerkvi.

Papež Frančišek v trenutku, ko se je kot novi papež pojavil na oknu papeške palače v Vatikanu Foto: © Max Rossi / Reuters
Papež Frančišek v trenutku, ko se je kot novi papež pojavil na oknu papeške palače v Vatikanu Foto: © Max Rossi / Reuters

VATIKAN > S preprostimi besedami “Bratje in sestre, dober večer!” je prvi neevropski papež in prvi jezuit na tem položaju 14. marca 2013 na mah osvojil srca milijonov vernikov. S prihodom 77-letnega Argentinca Jorgeja Maria Bergoglia iz Buenos Airesa, ki si je izbral ime Frančišek, se je za Rimskokatoliško cerkev, ki je bila tedaj v hudi notranji krizi, začelo novo obdobje.

“Človek, ki smo ga potrebovali”

Papež Frančišek je napovedal, da bo vzpostavil “revno Cerkev za revne”: Cerkev bi morala služiti tistim, ki jo resnično potrebujejo, torej revnim in prikrajšanim. Odločno se je podal v boj za večjo transparentnost vatikanskega finančnega sistema, z izjavami “kdo sem jaz, da bi presojal in obsojal druge”, kar je dejal glede homoseksualcev, pa je vzbudil tudi veliko upanje, da bo Cerkev postala bolj “človeška”.

Primorski duhovnik in tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja je tudi po letu dni nad novim papežem navdušen. “Vedno znova nas preseneča s svojo skromnostjo in preprostostjo ... Odpovedal se je bivanju v papeški palači, vozi se z javnim prevozom, za svoje prvo potovanje izven Rima si je izbral italijanski otok Lampedusa, kjer se je srečal z afriškimi prebežniki, za velikonočne praznike je obiskal mladoletne zapornike ... Blišč Vatikana mu je tuj, ljubši mu je pristen stik z ljudmi ... Ne boji se odpirati bolečih tem v Cerkvi ... On je res človek, ki smo ga potrebovali,” je prepričan Rustja.

En sam proti veliki instituciji

Tudi religiolog dr. Marjan Smrke z ljubljanske Fakultete za družbene vede priznava, da ga je novi papež v tem letu prijetno presenetil, saj je “dodobra razgibal dogajanje v Katoliški cerkvi”. Ob njegovem imenovanju je bil Smrke sicer precej razočaran, sploh zaradi tega, ker prihaja iz redu jezuitov, katerih družbena vloga je bila v zgodovini večkrat sporna. “Zdaj vidim, da je moje razočaranje temeljilo predvsem na nezadostnem poznavanju izbranega kandidata,” priznava dr. Smrke.

A kot opozarja, Cerkev v bistvu tedaj ni imela druge izbire. “V času papeževanja Benedikta XVI. je Cerkev v marsikaterem pogledu dosegla dno, oziroma vrhunec krize, ki se zdaj - kot je videti - kar nekako razrešuje. Je pa treba počakati, da bomo videli, kako resno misli novi papež z nekaterimi reformami, zlasti glede položaja žensk in vprašanja varne spolnosti, saj je v zadnjem času kar nekajkrat 'pritisnil na zavoro' .” A Smrke opozarja, da je treba biti glede dometa Frančiškovih reform vendarle previden. “Ne nazadnje je on en sam proti tako mogočni instituciji, kot je Cerkev.”

Bojijo se revolucionarja

Papež si je - kot poročajo tuji mediji - s svojim načinom vodenja že nakopal številne nasprotnike, ki se bojijo, da ne bi s svojimi “marksističnimi” stališči spodkopal temeljev Cerkve. Sprožil je precejšnje nelagodje med kardinali in prelati, še posebej med tistimi, ki jih je označil za “salonske” in ki so imeli veliko moč in so jo radi tudi razkazovali. Duhovnike je opomnil, da bi morali biti kot duševni pastirji sredi črede.

Pomembna dejavnika, ki bosta vplivala na uspešnost papeža Frančiška, bosta po Smrketovem mnenju predvsem čas in podpora množic. “Sicer pa bo pomembne odgovore na odprte dileme Frančiškovega pontifikata dala že oktobrska sinoda o družini,” napoveduje.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano