“Prej ali slej bo prišlo do spontanega upora”

Kritike Gospodarske zbornice Slovenije, da sindikalni predlogi ukrepov za izhod iz krize niso ne odgovorni ne vzdržni in da bi krizo še poglobili, so dodobra razburile sindikaliste. Niso neodgovorni sindikati, temveč delodajalci, odgovarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

LJUBLJANA > “Čudi me, da se delodajalci tako sprenevedajo,” delodajalcev ne more razumeti Peter Majcen, predsednik Konfederacije sindikatov KS 90, ki je skupaj s še sedmimi sindikalnimi centralami pripravila nabor 55 ukrepov za izhod iz krize. “Naš predlog ukrepov vendar temelji na izhodiščih za socialni sporazum 2012-2016, ki so jih podpisali tudi delodajalci in vlada.” Dokument skuša obuditi tudi socialni dialog, ki je trenutno skoraj povsem zamrl, in če ga bo vlada ignorirala, bodo konflikti še večji, opozarja Majcen.

GZS: Reforme so nujne

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so prepričani, da sindikalni predlogi ukrepov gospodarstvu ne bodo dali novega zagona, prav tako ne bodo prinesli nujno potrebnih delovnih mest: “Če želimo zagnati gospodarstvo in povečati možnosti za večjo blaginjo v prihodnosti, so reforme žal nujne. V Sloveniji nimamo več časa za ideološke razprave, nujne so pragmatične poteze.”

Med najbolj sporne predloge sindikatov uvrščajo zavračanje nove pokojninske reforme in nadaljevanje reforme trga dela, zahteve po dvigu davka na dohodek pravnih oseb in višji minimalni plači ter istočasno zahteve po novih delovnih mestih. Slednje se jim zdi povsem nekonsistentno in nevzdržno.

ZSSS: Nova ekonomska politika je škodljiva

Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič pa prst usmerja v delodajalce. “Niso neodgovorni sindikati, temveč delodajalci, saj vztrajajo pri 'novi ekonomski politiki', ki je kriva za gospodarski zastoj in je škodljiva,” pravi.

Neodgovorno je, opozarja Lukič, da v času, ko v Sloveniji kar 67 odstotkov zaposlenih prejema plačo, nižjo od slovenskega povprečja, in ko je neto minimalna plača še vedno pod pragom tveganja revščine, delodajalci zahtevajo, da se problematizira plačan odmor med delom. Neodgovorno je tudi to, da delodajalci zahtevajo novo pokojninsko reformo, pri čemer pa vedno znova pozabljajo na zaposlovanje starejših, tako da se je število registrirano brezposelnih, starejših od 50 let, med julijem 2008 in julijem 2013 zvišalo s skoraj 22.000 na več kot 38.000.

Neodgovornost delodajalcev se po njegovih besedah kaže tudi v zahtevah po vedno nižjih davkih, četudi ne ustvarjajo novih delovnih mest. Zaradi lanskega znižanja stopnje davka na dohodek pravnih oseb so se proračunski prihodki krepko znižali, število brezposelnih pa je močno naraslo, še našteva.

Mladi nimajo perspektive

Majcen pa pri tem opozarja še na nekaj: po deležu zaposlovanja za določen čas in drugih prekernih oblik dela smo prvi v Evropi. “Mladi nimajo perspektive. Koliko je 30-letnikov, ki še nimajo dneva delovne dobe; po sedanjih pravilih bodo polno pokojnino dosegli šele pri starosti 70 let. Če bodo sploh zaposleni in če bodo zaposlitve omogočale štetje delovne dobe in plačevanje prispevkov,” ni prav nič optimističen Majcen. “Veliko se govori o interesu kapitala, premalo pa o ljudeh,” opozarja.

“Ve se, kaj se lahko zgodi, če bo vlada naše predloge ignorirala. Mislim, da bo prej ali slej prišlo do spontanega upora. Ljudstvu je dovolj vsega. Stopnja revščine, brezposelnosti in brezizhodnosti je že tako visoka, da tako ne bo šlo več naprej. Ljudje bodo šli na ulice. Bojim pa se, in tega si ne bi želel, da se bo to zgodilo na bolj surov način, kot smo ga bili doslej vajeni.”

PETRA VIDRIH, STA

---