Pličanič ne izključuje poziva k odstopu vrha sodstva in tožilstva

Če vrh pravosodja ne bo prepoznal in prevzel svoje odgovornosti za učinkovitejše delovanje na tem področju, pravosodnemu ministru Senku Pličaniču “ne ostane nič drugega”, kot da uporabi svoje “zelo omejene pristojnosti” in predlaga zamenjavo vodstva tako na vrhovnem sodišču kot državnem tožilstvu.

LJUBLJANA > Minister Senko Pličanič je o ukrepih za učinkovitejše delovanje sodstva spregovoril na današnji novinarski konferenci. Eden od ukrepov bo tudi zaveza državljanom med vlado in ministrstvom, ki predvideva cilje in ukrepe, s katerimi bi izboljšanje stanja dosegli že do 1. marca prihodnje leto.

Sodstvo in vlada pri zavezi še nista usklajeni, sestanek bo prihodnji teden. Če bo do podpisa zaveze prišlo, se bodo po njo podpisali Pličanič, predsednica vlade Alenka Bratušek in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Pličanič: Počakajmona njun odziv

Pličanič je na zavezo spomnil tudi med pogovorom za oddajo 24ur ob enih. Sam upa, da bo vodstvo sodstva razumelo stanje tega področja in odgovornost, ki jo ima pri tem. Kot pravi, ne gre za pogoj “podpis ali menjava”, bi pa podpis zaveze pokazal, da se vodstvo sodstva zaveda svoje odgovornosti. “Dajmo počakati na njihov odziv, potem bomo pa lahko naprej razmišljali in ukrepali,” pravi minister.

Vprašanja, ali bo Pličanič Maslešo in generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pozval k odstopu, so se pojavljala že ob zgodbi s Hildo Tovšak. Pličanič je pred nekaj dnevi dejal, da je njegova pristojnost predlaganje zakonodaje, zato bi bilo nesmiselno, da kogar koli poziva k odstopu. Po njegovih besedah bi se morala Masleša in Fišer sama soočiti z ugotovitvami v primeru Hilde Tovšak in ugotoviti, ali sta storila vse.

Za kazenske zadeve do pol leta

Osnutek zaveze, ki ga je neuradno pridobila STA, med drugim predvideva, da se bo čas reševanja prvostopenjskih pravdnih zadev do 1. marca 2014 skrajšal. Pravdne zadeve na okrajnem sodišču naj bi v povprečju trajale devet mesecev (konec decembra lani 13,2 meseca), na okrožnem pa 11,5 mesecev (15,2 meseca konec decembra lani).

Specializirane kazenske zadeve naj bi na prvi stopnji trajale do pol leta, klasične kazenske zadeve pa ne več kot leto dni. Okrajna sodišča so decembra lani kazenske zadeve končale v povprečno 14,5 meseca, okrožna pa v 18,3. Prav tako je predvideno skrajšanje časa reševanja prvostopenjskih gospodarskih zadev, delovnopravnih in socialnih sporov ter prekrškovnih zadev. Prav tako naj bi višja sodišča zadeve vseh vrst rešila povprečno v treh mesecih. Konec decembra lani se je to povprečje za različna področja gibalo od 2,8 meseca do 4,6 meseca.

Zakonodajne spremembe

Našteto bi dosegli z zakonodajnimi spremembami, ki jih je minister napovedal ravno na današnji novinarski konferenci, pa tudi z racionalizacijo sojenja v kazenskih, gospodarskih, delovnih in socialnih zadevah ter reformo sojenja v izvršilnih zadevah.

Osvežitev bi doživeli tudi zakoni o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, o brezplačni pravni pomoči, o izvršbi in zavarovanju, o pravdnem postopku, o sodnih taksah ter o arbitraži.

STA

---