Pikalo: Bolonjska reforma je prinesla modernizacijo

Ob razmisleku o uvajanju bolonjske reforme si moramo priznati, da je v slovenski visokošolski prostor prinesla modernizacijo, je v uvodu konference z naslovom Študij danes, kakšen naj bo jutri dejal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.

LJUBLJANA > Konference se udeležujejo tako domači kot tuji strokovnjaki.

Vsekakor pa je k oblikovanju prihodnjih korakov po oceni Jerneja Pikala treba pristopiti kritično. Poudaril je, da je po desetletju reforme zdaj čas, da opravimo celovito sistemsko evalvacijo, kar je po njegovem mnenju tudi namen tokratne konference.

“Poleg vprašanja, kaj poučevati, si moramo zastaviti tudi vprašanje, kako poučevati, saj so metode učenja, zlasti v smislu rabe informacijskih tehnologij, močno napredovale,” je opozoril Pikalo.

Glas študentov pred bolonjo ni bil ravno slišan

Udeležence konference, ki jo je ob desetletnici bolonjske reforme pripravila rektorska konferenca, in to z namenom razprave o prenovi in oblikovanju študijskih programov v prihodnje, je nagovoril tudi rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik. Omenil je lanskoletni dogodek, na katerem je bila sprejeta resolucija o prizadevanju za dvig kakovosti, ki je po njegovem mnenju vseskozi osrednje vprašanje tudi bolonjske reforme.

Na konferenci so predstavili tudi pogled študentov na prenovo visokošolskega sistema, o čemer je govoril predsednik Evropske študentske zveze Rok Primožič: “Da smo študenti del visokega šolstva je jasno, odkar so nastale univerze, a glas študentov pred bolonjo ni bil ravno slišan.” Opozoril je, da študent še ni v središču procesa poučevanja in učenja, za kar potrebujemo še precej dela.

Evropa ni postala Evropa znanja

Ključne premike v evropskem visokošolskem prostoru je predstavil Andrejs Rauhvargers iz latvijske rektorske konference, ki je med drugim pozdravil tokratno konferenco in izrazil upanje, da se bodo podobne konference zvrstile tudi po drugih državah. V EU smo na razpotjih, zato je treba s procesom prenove nadaljevati, je prepričan.

Pavel Zgaga z ljubljanske pedagoške fakultete pa je skušal odgovoriti na vprašanje, kje smo po desetih letih uresničevanja bolonjske reforme v slovenskem visokošolskem prostoru. Eden glavnih izzivov danes je, da Evropa ni postala Evropa znanja, ampak velik prostor proste trgovine, v katerem je celo valuta evro zgubila tisto moč, v katero smo upali, je sklenil.

Na mednarodni konferenci so spregovorili tudi o raziskavi o internacionalizaciji slovenskega visokošolskega prostora ter o razvoju kompetenc visokošolskih učiteljev in sodelavcev za učenje in poučevanje. Popoldanski del bo sicer namenjen delavnicam.

STA

---