“Mesto razvajenih pubertetnikov”

V Trstu je treba postaviti piko in začeti nov odstavek. S tem so se strinjali vsi razpravljalci na včerajšnjem posvetu, ki ga je priredila Zadružna kraška banka. Govorili so o dozdajšnjih neperspektivnih gospodarskih praksah in o nuji, da se tržaška lenobna miselnost naužije podjetniške iznajdljivosti.

TRST > Predsednik upravnega sveta Zadružne kraške banke Sergij Stancich je spomnil, da je Trst do propada Jugoslavije lagodno živel od mejnega gospodarstva. Zdaj pa počasi hira, saj novih dejavnosti ni, pristanišče in drugi strateški objekti pa so ujeti v kronično pomanjkanje dolgoročnih investicij. Tudi na področju turizma vse miruje, čeprav je potencial Trsta zaradi lege in svojih znamenitosti izjemen.

Ni povezovanja, politika toga

Stancichu so pritrdili vsi razpravljalci, ki so odgovarjali na vprašanja Edija Krausa. Profesor na ekonomski fakulteti v Trstu Vittorio Torbianelli je naštel nekaj primerov uspešnih praks v tujini, kjer se občine povezujejo med sabo in ustanavljajo agencije za investicije in zagon gospodarskih dejavnosti. Po Torbianellijevem mnenju pa v Italiji ni prepotrebnega medobčinskega in medregijskega povezovanja. Ustanove, ki bi morale skrbeti za to, pa so ujete v zakonske in birokratske spone.

Uveljavljeni trgovec s kavo Massimiliano Fabian je omenil konkreten primer podjetja Julius Meinl. Avstrijski proizvajalec kave si je želel odpreti sedež v Trstu, a si je po nekaj letih premislil in odšel v Vicenzo, saj je tu predolgo čakal na gradbeno dovoljenje. Fabian je zato prepričan, da Trst izgublja razvojne možnosti predvsem zaradi neukrepanja politike in države.

“Ko se pogovarjam s tujimi investitorji, vsi pravijo, da so pripravljeni vlagati v Trst, a vedno mi rečejo, naj jih pokličem, ko bodo odpravljene vse zakonske in birokratske zapreke,” je povedal predsednik turističnega konzorcija PromoTrieste Guerrino Lanci. Omenil je primer velikih praznih palač sredi mesta. “Tam bi hotelirji tudi uredili hotele, a kaj, ko se jih zaradi strogih zakonov ne smeš niti dotakniti.”

Preveč ljudi v javnih službah

Odgovorni urednik dnevnika Il PiccoloPaolo Possamai pa je spomnil, da je v Trstu rekordno število zaposlenih v javni upravi in javnih zdravstvenih ustanovah. Prevelik delež prebivalstva dela v javnih službah, zato je podjetniške iznajdljivosti krepko premalo. Delež industrijskega sektorja v mestnem gospodarstvu je padel pod deset odstotkov. “Trst živi od žepnine,” je z metaforo stanje ponazoril novinar. “A če ti oče dolgo časa namenja žepnino, boš postal razvajen pubertetnik. Trst je zato mesto razvajenih pubertetnikov.”

Kako naprej? brez odgovora

Zaključno vprašanje Edija Krausa, kaj bi bilo treba storiti, pa ni dobilo pravega odgovora. Vsi so se strinjali, da bi se morala zasebni in javni sektor povezati in ustvarjati dolgoročne razvojne projekte. Tržaško pristanišče bi se moralo povezati s Koprom in z Reko. A vsi razpravljalci so se hudovali, da je italijanskih zakonov in birokracije preveč, tržaške iznajdljivosti pa premalo. “Želimo privabljati ladje za križarjenje, a ne pomislimo, da je pomol, kjer bi jih sprejeli, za nekaj metrov prekratek,” je v opernem gledališču Verdi razmere nazorno opisal Possamai.

PETER VERČ

---