Kaj bi sankcije zoper Rusijo pomenile za Slovenijo?

Odločitev EU, da zaostri sankcije zoper Rusijo, ni dobra, je ocenil analitik Boštjan Udovič. Opozoril je, da se lahko Rusija odloči za povračilne ukrepe, ki bi prizadeli EU in bi lahko Slovenijo pahnili v recesijo s trojnim dnom.

LJUBLJANA > Poleg tega se boji, da zaostritev ne bo prinesla želenih učinkov in bo namesto močnih prizadela najšibkejše.

Odločitev EU, da zaostri sankcije zoper Rusijo, zagotovo ni dobra popotnica, je ocenil član Centra za proučevanje mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič. Kot je pojasnil, ga skrbijo tudi učinki tovrstnih potez, ki bi se lahko odrazili v povratnih sankcijah. “O teh še nihče ne razmišlja, a lahko, da jih bo Rusija uvedla,” je opozoril.

To bi po njegovih besedah povzročilo notranje probleme EU. Prizadete bi bile vse od Rusije strateško odvisne države, je poudaril in spomnil na odvisnost od ruskega plina.

Recesija s trojnim dnom

Prav tako bi škodo utrpele države, ki imajo velik delež izvoza v največjo državo na svetu, denimo Poljska, Nemčija in Slovenija, v manjši meri pa tudi države, kot so Velika Britanija, države Beneluksa, Italija in Španija.

Za Slovenijo bi bil udarec še večji kot za Nemčijo, saj je slovensko gospodarstvo ranljivo, medtem ko je nemško močno, je dejal Udovič in navedel nekatere ocene, po katerih bi ruske sankcije lahko povzročile padec slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) in državo pahnile v recesijo s trojnim dnom.

Na vprašanje, ali drži ponedeljkova izjava ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ki opravlja tekoče posle, da bi lahko izpad BDP znašal okoli 1,3 odstotka, je odgovoril, da so to vendarle le špekulacije in da nihče ne more zagotovo reči, kako obsežno bi bilo krčenje.

Poleg tega, da ocenjuje, da je zaostritev sankcij zoper Rusijo “izrazito slab instrument” za nacionalno gospodarstvo, se Udovič boji tudi, da EU na ta način ne bo dosegla želenih učinkov.

Sankcije naj namreč v resnici ne bi prizadele tistih, ki so blizu ruskih oblasti ali del njih, kot je načrtovano, saj imajo ti na zalogi še drugo premoženje, ki ni zamrznjeno, temveč najšibkejše. Prepoved potovanj ali uvoza nekega blaga, zmanjšanje izvoza plina in podobno pa lahko prizadenejo ljudi, ki od tega živijo, je posvaril Udovič. To bi se odrazilo tudi v manj pobranih davkih, posledično pa manjši sociali, je dodal.

Zaskrbljen tudi Janez Škrabec

Analitik se vendarle zaveda, da so sankcije verjetno edini ukrep, ki ga ima EU na voljo.

Edina rešitev nastalih razmer so po njegovih besedah čim prejšnje volitve v Ukrajini, nato pa federalizacija te države. “Vse druge rešitve bodo dosti bolj trajno problematične in dosti bolj boleče ne samo za Ukrajino, temveč tudi za svetovno mednarodno skupnost,” je opozoril.

A EU kot celota na tem področju ne more narediti nič, saj nima vzpostavljene prave skupne zunanje politike, je sklenil.

Da bodo stroge sankcije proti Rusiji za Slovenijo pomenile zmanjšanje obsega slovenskega BDP, se boji tudi direktor Rika Janez Škrabec. Skrbi ga namreč zaustavitev blagovne menjave in že utečenega poslovnega sodelovanja med državama.

Zunanji ministri EU razširili seznam kaznovanih

“Popolna prepoved gospodarskega sodelovanja z Rusijo bi ne le za Slovenijo, temveč tudi za EU in njeno gospodarsko sliko pomenila slabši status,” je pristavil.

Upa, da se bodo razmere umirile in da bo politika našla modro pot k rešitvi zaostrenih razmer, “saj same gospodarske sankcije ne morejo biti ključne pri iskanju rešitev”. “Verjamem pa, da bodo slovenski politiki ubranili naše gospodarske interese,” je še poudaril.

Zunanji ministri EU so v ponedeljek razširili seznam oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja, z 48 na 61 posameznikov ter prvič z zamrznitvijo premoženja kaznovali tudi pravne osebe, in sicer dve podjetji s Krima.

Uvedba ostrih gospodarskih sankcij proti Rusiji bi imela “zelo negativne posledice” za Slovenijo, zato podpiramo politično rešitev in dialog, se je na to odzval Erjavec. Po bruseljskih ocenah bi stroge sankcije za Slovenijo v skrajnem primeru pomenile 1,3-odstotno zmanjšanje BDP, je ponazoril.

STA

---