Davčne blagajne: za 40 odstotkov več prijavljenega prometa

Boj proti sivi ekonomiji, davčnim utajam in nelojalni konkurenci ter uvajanje reda v gotovinskem poslovanju so bili glavni razlogi za letošnjo uveljavitev hrvaškega zakona o fiskalizaciji. Prijavljeni promet se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povprečno zvišal za 40 odstotkov.

Na Hrvaškem se je po uvedbi davčnih blagajn prijavljeni promet v primerjavi z enakim obdobjem lani povprečno zvišal za 40 odstotkov Foto: Internet
Na Hrvaškem se je po uvedbi davčnih blagajn prijavljeni promet v primerjavi z enakim obdobjem lani povprečno zvišal za 40 odstotkov Foto: Internet

ZAGREB > Hrvaški zavezanci za davek na dodano vrednost (DDV), ki poslujejo z gotovino, so v prvem polletju prijavili za 13 milijard kun (1,73 milijarde evrov) več prihodkov kot v enakem obdobju lani. Od tega so dobro polovico oziroma sedem milijard kun (933 milijonov evrov) prijavili gostinci in trgovci, so potrdili na hrvaški davčni upravi.

“Zgolj julija so gostinci prijavili za 64,46 odstotka več prometa kot julija lani, medtem ko je bilo letošnje zvišanje prometa pri trgovcih 32,2-odstotno, ko gre za fizične pravne osebe, ter 38,7-odstotno pri malih pravnih osebah,” so dodali.

Nerealen dnevni izkupiček

Kot so poudarili, je učinek fiskalizacije opaziti ne le pri prijavah DDV, temveč se bo odrazil tudi na prijavah davka na dohodek in dobiček, tako da bodo rezultate novega zakona najbolje ocenili, ko bodo prejeli tudi te prijave.

Idejni začetnik fiskalizacije, finančni minister Slavko Linić, je bil pred uvedbo davčnih blagajn prepričan, da je povprečen prijavljeni dnevni promet v trgovinah z živili 100 kun (13,5 evra), v barih 95 kun (13 evrov), pri taksistih pa 65 kun (devet evrov), nerealen.

Po njegovi oceni je bil nerealen tudi podatek, da na Hrvaškem zgolj 15 odstotkov plačilnega prometa poteka z gotovino.

Sabor je zakon o fiskalizaciji potrdil pred slabim letom, konec novembra lani, ko so na finančnem ministrstvu ocenjevali, da je v državnem proračunu zaradi neizdanih računov za približno milijardo kun (133,5 milijona evrov) neposredne škode.

Posebni računalniški programi

Davčne blagajne so uvajali v treh fazah za različne zavezance fiskalizacije, sklenili pa so ga 1. julija z vstopom Hrvaške v EU. Vsi zavezanci, ki poslujejo z gotovino, so morali nabaviti posebne računalniške programe, ki so neposredno elektronsko povezani z davčno upravo, kot je to v primeru plačevanja s karticami.

Glede na ponudbo na trgu je za osnovni računalniški program in napravo, kot je tablica, treba odšteti najmanj 1500 kun (200 evrov), obstajajo pa tudi občutno dražji sistemi.

Davčna uprava preverja, ali imajo računi vse elemente, predvsem, ali imajo zaščitno kodo izdajatelja računa, ki natančno določa, kdo je izstavil račun, s katere blagajne in iz katerega poslovnega prostora.

Vsak zavezanec mora izstaviti račun, ki vsebuje tudi enotni identifikator računa. Gre za 36-mestno številko, ki jo na vsak posamezni račun izpiše strežnik davčne uprave. Če račun nima zasebnega enotnega identifikatorja, potem račun ni fiskaliziran, so pojasnili na davčni upravi.

Večinska podpora med državljani

Hrvaško finančno ministrstvo v sodelovanju s hrvaško loterijo tudi z denarnimi nagradami spodbuja državljane, naj zahtevajo in jemljejo račune ter prijavijo vsako zlorabo gotovinskih računov. Veljavnost računov lahko preverijo na spletni strani davčne uprave ali s pošiljanjem sms sporočil na številko davčne uprave.

Del nacionalne komunikacijske kampanje uvajanja fiskalizacije so bili tudi informativno-izobraževalni televizijski in radijski spoti.

Raziskave so pokazale, da davčne blagajne podpira 80 odstotkov državljanov. Minister Linić se je ravno zaradi uvajanja reda v poslovanje z gotovino povzpel med najbolj priljubljene politike na Hrvaškem.

“Čeprav so bili državljani izjemno pomemben element izvajanja fiskalizacije, je nadzor davčne uprave izjemno zaslužen za uspešne rezultate fiskalizacije,” poudarjajo na hrvaški davčni upravi.

Davčni inšpektorji so od začetka leta opravili več kot 30.000 nadzorov na različnih koncih države. Ugotovili so več kot 4000 prekrškov. V 880 primerih so začasno prepovedali poslovanje davčnim zavezancem, zaračunali so tudi približno za sedem milijonov kun ali slab milijon evrov denarnih kazni.

Nasprotovali so jim gostinci, trgovci in odvetniki

Davčnim blagajnam so ostro nasprotovali številni gostinci, trgovci in odvetniki. Najdlje so se jim upirali prodajalci na tržnicah, ki so stavkali in ponekod tudi fizično obračunavali s kolegi, ki so nabavili davčne blagajne. A so se vsi morali sprijazniti s fiskalizacijo, če so želeli nadaljevati delo.

So pa tudi izjeme v zakonu. To so tradicionalni prodajalci na tržnicah, ki imajo prijavljeno družinsko kmetijsko gospodarstvo. Davčnih blagajn prav tako ni treba uporabljati kabinskemu osebju v letalih ter veterinarjem, ki opravljajo delo zunaj svojih ambulant in nadzor v okviru posebnih ukrepov za zaščito živali pred nalezljivimi boleznimi.

Uvajanje novega zakona s področja davkov bo hrvaško državo do konca leta 2015 stalo približno 43 milijonov kun (5,7 milijona evrov). Z boljšim nadzorom gotovinskega plačevanja pa naj bi v enakem obdobju v državno blagajno dobili 2,5 milijarde kun (337 milijonov evrov).

Minister Linić je minuli teden opozoril, da je to šele začetek procesa. “Pred nami je še veliko dela ... Začetek pa je dober,” je menil.

Za davčne blagajne tudi sindikati

Direktorica hrvaške davčne uprave Nada Čavlović Smiljanec je v četrtek povabljena v Ljubljano na posvet Gospodarske zbornice Slovenije z naslovom Zakaj Hrvati uspešneje preganjajo sivo ekonomijo?

Za davčne blagajne se zanima tudi Slovenija, saj vlada ni povsem opustila ideje o njihovi uvedbi. Zdajšnji sistem, ki onemogoča brisanje računov, že daje rezultate, če ne bo želenega učinka, pa naj bi se vlada do konca novembra odločila, ali bi prihodnjim letom uvedli tudi davčne blagajne.

Takojšnjo uvedbo davčnih blagajn zahtevajo tudi predstavniki reprezentativnih sindikalnih central. Menijo, da virtualne davčne blagajne, skladno s katerimi zavezanci za davek od 1. julija ne smejo več uporabljati računalniškega programa, ki omogoča brisanje računov, zagotovo niso dovolj.

STA


Najbolj brano