“Bratuškova je politično odpisana”

Po napovedi Alenke Bratušek, da bo v ponedeljek predsednika republike in DZ obvestila o svojem odstopu s premierske funkcije, analitik Matej Makarovič ocenjuje, da je Bratuškova politično "praktično odpisana", največ možnosti za relativno večino na predčasnih volitvah pa daje SDS. Bratuškovi konec politične poti napoveduje tudi analitik Miro Kline.

LJUBLJANA > "Bratuškova je politično praktično odpisana. Krilo PS, v katerega bo vključena, bo v primeru svoje osamosvojitve najverjetneje ostalo pred vrati parlamenta, saj je na levici druge podobne ponudbe, ki pa bo videti bolj kakovostna, več kot dovolj," je zapisal Makarovič.

Kot ugotavlja, ima glede na precejšnjo razdrobljenost na levici največjo možnost za relativno večino na predčasnih parlamentarnih volitvah verjetno SDS: "Dvomim namreč, da je sodba v zadevi Patria kaj bistveno spremenila, razen v tem, da lahko potencialno vodi v samo še večjo polarizacijo."

Po Makarovičevih besedah je del volilnega telesa že pred sodbo verjel v krivdo predsednika SDS Janeza Janše, medtem ko del zdaj še bolj verjame v to, da je žrtev politično motiviranega montiranega procesa. "Prav to pa lahko SDS z nekaj politične spretnosti politično čisto solidno unovči," opozarja.

Zaplesti pa se utegne, tako Makarovič, pri sestavljanju morebitne kasnejše koalicije, tudi če SDS dobi relativno večino. Po njegovih besedah je zato prav verjetno, da bi tudi ob relativni zmagi SDS po volitvah lahko dobili koalicijo, podobno zdajšnji.

Makarovič: PS ne bo več stranka relativne večine

"V najtežjem položaju med večjimi strankami bo verjetno PS, ki bo do volitev skoraj gotovo razpadla, pri čemer bo volitve najbrž preživelo le Jankovićevo krilo. A stranka relativne večine to gotovo ne bo več," meni Makarovič. Po njegovih besedah pa SD tudi zaradi premalo prepričljivega predsednika stranke dobiva resne tekmece na zmernejši levici, predvsem v podobi Igorja Šoltesa in Mira Cerarja.

Vendar pa se bodo tovrstne nove stranke do volitev težko konsolidirale, napoveduje Makarovič. "Zelo verjetno nas tako čaka nekaj podobnega, kot sta bili na prejšnjih volitvah PS in DL, tj. stranke, ki sicer dosežejo solidne uspehe, a ker so sestavljene skupaj zelo na hitro, so nestabilne in politično nepredvidljive," dodaja.

Parlamentarni prag bi po Makarovičevem mnenju utegnila prestopiti še katera od radikalnih levih protestniških strank, vendar jim zaradi pomanjkanja dovolj karizmatičnih voditeljev večje teže za zdaj ne pripisuje: "SLS in NSi bosta na drugi strani verjetno ohranili in morda celo nekoliko izboljšali dosedanje rezultate, vendar je to odvisno od tega, ali se bosta uspeli izogniti morebitnim konfrontacijam z SDS - slednji namreč ne bi koristili nobenemu od vpletenih."

Makarovič: Desus bo ponovil svoj prejšnji rezultat

Desus bo, tako Makarovič, z dokaj stabilno upokojensko bazo verjetno ponovil svoj prejšnji rezultat.

Kline pa je ocenil, da ima glede na razvoj dogodkov relativno najboljši startni položaj SDS, četudi je njen položaj precej načet tako zaradi sodbe kot tudi novega rivalstva med desnimi strankami: "Najslabšega ima nedvomno novonastala skupina okoli Bratuškove, ki še ni stranka in še nima imena.”

Po Klinetovem mnenju lahko skupini okoli Bratuškove uspe zgolj z manevrom imenovanja novega karizmatičnega predsednika stranke, zmožnega povezati več kot zgolj slabšo polovico PS: "Poleg teh in še kakšnih iz Jankovičevega tabora mora pritegniti nekaj levih strank ali vsaj njihovih potencialnih volilcev”.

Velika nenaklonjenost DL

"Trenutno razpoloženje v volilnem telesu je precej nenaklonjeno predvsem DL in praktično vsem novonastalim strankam. Toda te bodo lahek plen pri poskusu združevanja v veliko in močno levo stranko. Ne sicer kot organizirane skupine temveč bolj kot njihovi posamezni podporniki," ugotavlja Kline.

Po njegovih besedah je za ostale dovolj prostora za skoraj zagotovljen ponoven vstop v parlament: "Večjih presenečenj torej ni možno pričakovati. Velikansko razliko lahko naredi zgolj presenetljivo privlačen 'nejanković', torej adut iz rokava v osebi Igorja Šoltesa."

Kriza, s katero se Slovenija sooča že vrsto let, je, tako Kline, privedla do skoraj popolnega nezaupanja v vse vrste institucij, od političnih strank do Banke Slovenije in voditeljev vseh vrst: "Stranke in politiki imajo med vsemi proučevanimi najnižjo stopnjo zaupanja, nekje med desetimi in 20 odstotki. V takšnem okolju je težko biti priljubljen voditelj katerekoli stranke, a tudi vlade."

Kot opozarja Kline, je posledično tudi podoba Bratuškove šibka, ne toliko zaradi nje same, saj je nihče zares ne pozna po kakšnem pomembnem dosežku, dejanju, ukrepu.

"Posledično ji skladno z negativnim stališčem do politike, vlade in drugih državnih institucij volivci z lahkoto pripisujejo predvsem negativne in veliko bolj poredko tudi pozitivne lastnosti politika in voditelja. Trdila je, da potrebuje(mo) čas, a njen čas se je iztekel, ker nima ne vsebine in ne drže," še dodaja Kline.

STA

---