Na gimnazijo se vpiše kar 60 odstotkov mladih

Shema Jamstvo za mlade bo po mnenju ministrice za delo Anje Kopač Mrak stabilizirala razmere na trgu dela in ustavila trend naraščanja brezposelnosti mladih, vendar bo treba na dolgi rok predvsem zagnati gospodarstvo.

LJUBLJANA > Na okrogli mizi je dejala, da politiki res nosijo del krivde za nastale razmere, vendar so tudi mladi že zavrnili reforme.

Vodja službe za zaposlovanje na Zavodu RS za zaposlovanje Robert Rajšter je na okrogli mizi o razmerah na slovenskem trgu dela uvodoma pojasnil, da je število mladih brezposelnih januarja na mesečni ravni naraslo za 4,3 odstotka na 33.920. Ukrepi, namenjeni povečanju zaposlovanja, sicer po mnenju Rajšterja ne bodo zadostovali, da bi vsi brezposelni mladi našli delo.

Ni novih delovnih mest

Anja Kopač Mrak je ocenila, da so razmere na slovenskem trgu dela za mlade zastrašujoče, vendar so razmere na ravni EU podobne. Poleg ukrepov aktivne politike zaposlovanja je po njenem mnenju treba razmišljati tudi o zagonu slovenskega gospodarstva, saj je pri delodajalcih prenizka stopnja povpraševanja in ustvarjanja novih delovnih mest.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc je povedal, da se mlade pogosto “ne sliši”, ko se govori o njihovih težavah. Kljub temu, da gre za širši problem, ga skrbi hitrost naraščanja brezposelnosti mladih v Sloveniji. Jamstvo za mlade gre po njegovem mnenju “v pravo smer”, vendar pa na dolgi rok s tem ne bo mogoče rešiti vseh težav. Slovenija v mladih ne zna prepoznati potenciala, je dejal.

Mladinski svet Slovenije kot ključni izziv vidi vzpostavitev mehanizma, ki bo omogočal zaposlovanje vseh starostnih skupin brezposelnih, je dejala podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije Nina Milenkovič Kikelj. “Brezposelnost vodi v veliko tveganje za zdravje posameznika, imeti veliko brezposelnih mladih pa je drago tudi za državo,” je dejala.

Kopač Mrakova je opozorila, da problem zaposlovanja mladih ni nekaj novega, vendar pa je kriza le še razgalila nekatera področja, na katerih rabimo strukturne spremembe. V času pred gospodarsko krizo smo po njenem mnenju sicer zamudili obdobje, ko bi morda lahko lažje reševali takšne težave.

Reforma študentskega dela

Na vprašanje mladih, zakaj politika ne stori več zanje, je dejala, da politika gotovo nosi del soodgovornosti, vendar pa so tudi mladi sami že zavrnili reforme. Pri tem je navedla veliko mero nezaupanja v družbi, zaradi česar se nasprotuje reformam, kot so spremembe študentskega dela, predvsem z vidika, kakšne pravice se s tem ukinja.

Urbanc pa je spomnil tudi na pozitivne učinke študentskega dela, predvsem zaradi pridobljenih izkušenj, ki mladim pomagajo pri iskanju zaposlitve.

Sogovorniki so orisali pomen kariernega usmerjanja. Rajšter je kot primer dobre prakse kariernega usmerjanja pokazal Nemčijo, kjer na gimnazije spustijo 20 odstotkov populacije, medtem ko v Sloveniji približno 60 odstotkov. Govorili so tudi o šolskem sistemu. Ministrica je menila, da bolonjski sistem ni prinesel želenih rezultatov.

Okrogla miza je potekala v okviru projekta Slovenske tiskovne agencije Tvoja Evropa - tvoj glas, ki se začenja danes. Prek projekta, ki ga sofinancira Evropski parlament in pri katerem sodeluje tudi Študentska organizacija Slovenije, bodo lahko mladi na spletni strani www.tvojaeu.sta.si dobili koristne informacije s področij, ki jih najbolj zanimajo in tarejo.

STA

---