ponedeljek, 6. september 2010
Ideja o obalni straži kot enovitem organu v Sloveniji ni nova. Državne službe, ki delujejo na morju, pri nas delujejo kot koordinacija, ki o svojem delu poroča enkrat letno svojim ministrstvom in vladi.
Plovilo pristaniške kapitanije
Foto:
Policijski čoln P 111
Foto:
Vojaška ladja Ankaran
Foto:
Plovilo službe za varstvo obalnega morja
Foto:
ISTRA> Koordinacija služb na morju v Sloveniji dobro deluje, kar se je pokazalo tudi v primeru letos nasedle kitajske ladje na Debelem rtiču, kjer je koordinacija uspešno izvedla akcijo odstranitve ladje brez posledic za okolje. Službe na morju so v državah različno organizirane, koordinacijo poznajo, denimo, tudi v Nemčiji, Belgiji ... Vsaka država pretehta in presodi, kakšna oblika organiziranosti je zanjo primerna. Dejansko je dala pečat obliki organiziranosti državnih služb na morju zgodovina posamezne države. Zato se te službe med seboj tudi razlikujejo in prav zato EMSA (Evropska agencija za pomorsko varnost) z namero o ustanovitvi skupne (Evropske) obalne straže ni uspela.
Koordinacija služb na morju v Sloveniji deluje od leta 2000, vendar je v začetku delovala bolj ohlapno in sicer na podlagi medsebojnega dogovora, leta 2006 pa je vlada s sklepom ustanovila Koordinacijo služb na morju, njen cilj je bilo skupno reševanje z morjem povezane problematike z namenom učinkovitega in racionalnega izvajanja nalog.
Rubriko pripravlja Uprava republike Slovenije za pomorstvo (www.up.gov.si, ursp.box@gov.si).
Koordinacijo služb na morju sestavljajo:
> Uprava RS za pomorstvo (ministrstvo za promet),
> Policijska uprava Koper (ministrstvo za notranje zadeve),
> Carinski urad Koper (ministrstvo za finance)
> Agencija RS za okolje (ministrstvo za okolje in prostor),
> Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano),
> SV Poveljstvo sil (ministrstvo za obrambo),
> Uprava RS za zaščito in reševanje (ministrstvo za obrambo),
> Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo (ministrstvo za zunanje zadeve).
Na operativni ravni deluje operativna pomorska koordinacija, ki jo sestavljajo vodje operativnih služb navedenih ministrstev. Njeni člani se sestajajo enkrat tedensko, v primeru problematike na morju (na primer ob onesnaženjih) pa večkrat, oziroma so permanentno aktivni do zaključka operacij na morju.
Koordinacija služb na morju se s časom tudi krepi in nadgrajuje. Tu velja omeniti dogovor, sklenjen avgusta 2009 med ministrstvi za promet, obrambo in za okolje in prostor o skupni nabavi ustreznega večnamenskega ekološkega plovila ter o ustrezni organiziranosti službe varstva morja.
V razvoju je skupen informacijski sistem EPIS (enoten pomorski informacijski sistem), ki ga bodo lahko uporabljali posamezni člani koordinacije pri izvajanju svojih nalog in z določenimi omejitvami tudi zunanji uporabniki. Pripomniti velja, da je EU do te ideje koordinacije prišla šele v minulem letu, saj želi najprej med seboj povezati informacijske sisteme državnih služb posamezne članice in nato le-te vključiti v vseevropski informacijski sistem.