petek, 25. junij 2010
50 let za nekaj minut
V jadranskem morju živi več kot 300 vrst školjk. Jemo lahko številne, le morskih datljev ne. Ker rastejo dolgo vrsto let in ker z njihovim nabiranjem uničimo tudi domovanje številnih drugih živih bitij. Se jim zmoremo odreči in s tem izpričati našo pravo ljubezen do morja in biotske raznovrstnosti v njem?
Datelj v skali
Foto: ŽELJKO VIDIC / SCAN GEA
Z oglasom spodbujamo k odgovornemu ravnanju kupcev in gostincev
Foto: MARJAN VAUPOTIČ - MAC
Številni turisti se ne zavedajo, da sta nakup in prodaja morskih datljev prepovedana. Na to opozarjata oglas in znak projekta, natisnjena na letošnjih turističnih prospektih.
Foto: TINA TRAMPUŠ
Nekoč ... so živele školjke, ki so bile zelo podobne plodovom datljevih palm. Svoje domovanje so si ustvarile v skalah obalnega morja. V rovih, ki so jih izvrtale v kamnito morsko dno, so bile varne pred plenilci in valovanjem morja.
Tako so živele že dobrih 50 let, ko je nekega dne mimo priplaval nabiralec školjk. S kladivom in dletom je razbil skalo, pobral morske datlje, s tem pa uničil tudi domovanje ostalih živih bitij, ki so v dolgih desetletjih in stoletjih naselila morsko dno.
Morski datlji so nato potovali, skriti v plastični vreči v rezervnem kolesu avtomobila tihotapcev, čez mejo. Čez nekaj ur so že bili na krožniku na mizi ugledne slovenske gostilne in čez nekaj pičlih minut so izginili v želodcu brezbrižnega jedca. Ta je na školjke kmalu pozabil, opustošenja, ki je ostalo v morju po nabiranju morskih datljev, pa njegove oči niso videle nikoli.
Ali veste, da morski datelj, ki ga pojeste v par sekundah, raste 20 do 25 let, da doseže velikost 5 cm, ko je zanimiv za prodajo. Da morske datlje naberejo tako, da razbijejo morsko dno, saj te školjke živijo v rovih, ki so jih izvrtale v skalo. Da je nabiranje morskih datljev zaradi negativnih vplivov na morje prepovedano v Sloveniji, Hrvaški, Italiji ter drugih državah Evropske unije in Sredozemlja. Prepovedano je tudi posedovanje, trgovanje, uvoz in izvoz teh školjk. Da kljub prepovedim morske datlje še vedno marsikje nabirajo, za kar je v veliki meri krivo povpraševanje. Da ste z uživanjem morskih datljev posredno odgovorni za škodo, ki nastaja v morju, hkrati pa ogrožate svoje zdravje, saj se školjke na črnem trgu izognejo zdravstveni in veterinarski kontroli. Da živi v Jadranskem morju več kot 300 vrst školjk, od katerih so vse užitne, številne pa lahko nabiramo ali celo gojimo brez negativnih posledic za morski živi svet.
Znano in manj znano
Morski datlji, znani pod hrvaškim imenom prstaci, so školjke, ki jih kljub prepovedim nekateri še vedno nabirajo, prodajajo ali jedo. Morski datlji potrebujejo povprečno četrt stoletja, da zrastejo pet centimetrov, ko so zanimivi za prodajo. To je cela večnost v primerjavi z mediteransko klapavico, ki je za prodajo primerna že po dveh letih. Mediteranske klapavice lahko tudi gojimo ali jih nabiramo brez negativnih posledic za okolje, medtem ko nabiranje morskih datljev (ki jih 'tolčejo' iz skal) v morju, povzroča veliko uničenje morskega živega sveta.
Po nekaterih podatkih se poškodovano morsko dno lahko obnovi v nekaj desetletjih, a marsikje zaradi zahtevnih razmer (valovanje...) za vedno ostane golo in oropano življenja. S tem je porušeno naravno ravnovesje, zmanjšuje se količina obalnih rib, obala ni več zanimiva za kopanje in potapljanje, raznolikost živega sveta upada. Ogrožena je biotska raznovrstnost celotnega Sredozemskega morja, poleg narave pa so oškodovani še vsaj ribiči in turistično gospodarstvo.
Tvegano za zdravje
Dobro je vedeti, da se lahko zgodba o školjkah iz uvoda kaj hitro zaplete. Vsi morski datlji, ki so naprodaj ali na krožnikih v Sloveniji, so tam nezakonito. Najpogosteje so pretihotapljeni iz Hrvaške. To pomeni, da se izognejo veterinarski kontroli, zato je nevarnost za zdravje (ki je pri školjkah še posebej problematična), toliko večja. Nihče ne ve, koliko uživalcev morskih datljev je imelo težave s prebavo ali zastrupitvami. Močno dvomimo, da gurmanski užitki odtehtajo ta neprijetna “doživetja”.
Vam je gostinec že kdaj ponudil morske datlje? Po neuradnih podatkih se to v gostilnah po Sloveniji žal še vedno dogaja. Medtem ko so gostinci na obali bolj pazljivi, se na Krasu, Goriškem, Štajerskem in v osrednji Sloveniji kazni očitno ne bojijo, saj morske datlje še vedno ponujajo, včasih celo na jedilnih listih. To nazorno kaže, da ima sistem luknje. V Sloveniji veljajo konvencije, zakoni, pravilniki in uredbe, a smo žal še daleč od tega, da bi se določbe uveljavile tudi v praksi. Kršitev je še vedno precej.
V Italiji je drugače. Nadzor je pogostejši, denarne kazni pa lahko dosežejo tudi nekaj deset tisoč evrov. V najslabšem primeru gostincu poleg vsega še zaprejo lokal. Ali kot je rekel boter mesec Zvezdici zaspanki: “Kazen mora biti vzgojna.”
V Sloveniji žal še nismo dojeli, da kazni (do 1000 evrov) in nadzor ne zadostujejo. Vemo pa, da na ponudbo vedno vpliva povpraševanje. Manj ko bomo po morskih datljih spraševali, manj jih bodo krivolovci nabrali. Pozivamo vas, da te školjke odklonite, morda na prepovedi opozorite neosveščenega gostinca, še bolje pa je, da morebitne kršitve sporočite ribiškemu inšpektorju na tel. 05-669-39-31.
Problem morskih datljev je obsežen in se dotika številnih skupin: kupcev, gostincev, delavcev v turizmu, ribičev, potapljačev, carine, naravovarstvenikov, ribiške, naravovarstvene, veterinarske in zdravstvene inšpekcije do policije in kriminalistov. Nabiranje in trgovanje s školjkami je namreč kljub rednim ukrepom pristojnih še vedno prisotno, tihotapljenje pa organizirano skoraj tako kot preprodaja prepovedanih drog.
K uresničevanju prepovedi nabiranja in trgovanja z morskimi datlji lahko pomembno pripomore usklajeno delovanje vladnih in nevladnih organizacij ter osveščena javnost, zato smo na Zavodu RS za varstvo narave pripravili projekt z naslovom Morski datlji? Ne, hvala!. Z osveščanjem in drugimi akcijami želimo vplivati na navade ljudi, hkrati pa povečati učinkovitost delovanja raznih organizacij. Pri projektu sodelujemo s številni partnerji, izvajanje pa finančno podpira Kneževina Monako. Več o projektu in morskih datljih lahko preberete na www.zrsvn.si (rubrika Projekti, Sodelovanje s Kneževino Monako).
Morje imamo radi
Narava ne potrebuje ljudi, ki jo načelno spoštujejo, ko nastopi čas za akcijo, pa zatajijo. Kaj nam pomaga ljubezen do morja in strategije o njegovem varovanju, če pa se nam zatakne že pri eni školjki! Kako naj bomo uspešni pri zahtevnem reševanju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti, če ne pristanemo niti na tako majhno spremembo v našem načinu obnašanja? Se ljudje res ne moremo odreči uživanju ene od več kot 300 vrst školjk, ki živijo v Jadranskem morju?
Brez sodelovanja vseh nas bo biotska raznovrstnost še vedno upadala, s tem pa tudi osnova za preživetje in blaginjo človeštva. Morje nam ponuja res veliko školjk. Lahko jemo vse, le morskih datljev ne.
Ali če se vrnemo k začetni zgodbi: “... Morski datlji so tako živeli že dobrih 50 let, ko je nekega dne mimo priplaval nabiralec školjk. Ob pogledu na skalo se je spomnil časov, ko je skupaj s pajdaši tolkel datlje in jih na črno prodajal gostincem. Zdaj tega že dolgo ne počne več in na to je ponosen. Z nasmehom v srcu je odplaval naprej, v lov za drugimi dobrotami, ki mu jih morje zagotavlja v obilju.”TINA TRAMPUŠ, Zavod RS za varstvo narave, OE Piran
Komentarji
Za komentiranje člankov morate biti prijavljeni.