torek, 15. junij 2010
In kako je prav, “aboridžini” ali “izvorni prebivalci”, me je vprašal drug Primorec, pravzaprav Istran, pomorski oficir, v daljnih letih moj učenec Evgen Pečarič iz Dekanov:
“Pogosto berem o avstralskih ‘aboridžinih’. Ali ne bi bilo v slovenščini bolje uporabljati izraza ‘prvotni’ ali ‘izvorni’ prebivalci Avstralije. Aboridžini mi zveni tako trdo. Nisem tak purist, da bi prevajal celo besede parkirati, telefon, televizor (tega so Nemci prevedli v Fernsehen, 'dalekogled'), a če smo prevedli najstnika, zgoščenko in podobno, bi lahko tudi te nesrečne ‘aboridžine’ (med drugo svetovno vojno so jih celo zapirali v taborišča).”
Bolj prav bi bilo, prijatelj Evgen, namesto o aboridžinih vseskozi govoriti in pisati o “prvotnih” ali “izvornih”, s tujko “avtohtonih” prebivalcih Avstralije, o domorodcih, ki so živeli tam že pred prihodom belcev in drugih iskalcev sreče preživetja z vseh strani sveta. Če pa jih že označujemo z mednarodno tujko, bi bilo bolj prav, da to besedo zapišemo in izgovorimo aborigin, za žensko aboriginka, kot zahteva Slovenski pravopis iz leta 2001, in sicer po izvirni latinski oznaki “ab origine” (“po izvoru”) za prvotne prebivalce kake dežele. Ne pa da v najnovejših časih našega pomodno hvalisavega pobritanjevanja prehajamo na angleški izgovor te besede: aborigine, izg. aboridžin. Tako pomodno hvalisanje ali suženjsko udinjanje tujim dirigentom (danes kapitalu) se je nekoč kazalo v našem “večjem papeštvu kot papež” in v naših cesarju zvestih “kranjskih Janezih”. “So what!” se predsednik Janezov presede na fotelju.
Beseda aborigin pravzaprav izhaja iz latinskega imena Aborigines za mitske praprebivalce srednje Italije, s katerimi se je po pristanku svoje ladje v Laciju srečal Vergilov junak Enej, begunec iz Homerjeve razdejane Troje, nekak praoče mesta Rima. Vergilovi praprebivalci ob Tiberi so dali ime za vsakršne prvotne prebivalce kjerkoli v svetu. Aborigini so bili potemtakem vsi narodi, ki smo jih tehnično in civilizacijsko bolj “napredni” beli kulturonosci zasužnjili in jih označili za prvotna, s tujko primitivna ljudstva na necivilizirani razvojni stopnji.
Od tod dvojni pomen pridevnika primitiven: “prvoten” in “zaostal, surov”. To se najbolj jasno vidi iz samostalnika “primitivec”, ki pomeni samo neotesanega neandertalskega čeljustnika, ki niti dobro ne govori, ampak komaj kako zagolči kot pračlovek v kameni dobi. Na taki stopnji naj bi bili Indijanci, za sužnje nalovljeni in v Ameriko prodani Afričani, Azteki, Inki, pa še avstralski Aborigini. Da, tako bi jih morali zapisati, Aborigini, ne aborigini ali poangleženo aboridžini, ki naj ne bi bili vredni niti toliko, da bi jih priznali za pleme, raso, narod in to označili z vélikim A-jem.
So pa že Italijani bolj pošteni, saj so v velikem slovarju svojega jezika ob besedi aborigeno (“prvotni prebivalec kakega kraja”) zapisali, da je raba te besede “v pomenu primitivec napačna”. Dovolj o A/aboriginih, da ne zaidemo med domače aborigine, ki se nam razkazujejo vsak dan po televiziji in kdo med njimi tudi zagolči kot troglodit. Odgovor, vsaj kratkega, sem namreč dolžan še znancu Serdžu iz Ljubljane, kako je z zapisom glavnega mesta Danske, ki so ga te dneve polni vsi svetovni in naši časopisi.
Danci imajo v abecedi glas, ki ga zapisujejo kot ø. Naš pravopis pravi, da ta znak v slovenščini lahko zapišemo tudi kot “œ, oe ali o”. Ker je teh ponudb preveč, je prišlo do zmede pri zapisu Københavna. Po dansko se pravilno piše København, po našem pravopisu pa še: Kœbenhavn, Koebenhavn, Kobenhavn in (po nemško) Kopenhagen. In kako vse to po dansko izgovoriti? Prijatelj je dejal, da je po našem radiu slišal reči Kebenhaven in Kubenhaven, kar pa je samo približno prav. Bolj prav je Kobenhavn.
Zmeda je popolna. Samo da ne bi žalili Dancev - ki ne marajo vsiljivih Nemcev in jim ne prodajo niti koščka zemlje za kak vikend - ko bi jim kdo rekel, da je glavno mesto Danske (nemški) Kopenhagen. “Ne, mi pišemo pa naše, København, in samo tako je prav. Kot je prav za vas samo Ljubljana, ne Lubiana ali Leibach.” JOŽE HOČEVAR