“S tovornjakom obračal na avtocesti”

Tako sodite tudi vi, drage bralke in bralci, ki mi pošiljate primere jezikovnih spodrsljajev iz časopisov, da jih popravimo, odpravimo. Poglejmo nekatere: S tovornjakom obračal na avtocesti, Pandurjeva Kaligula, Kaligulino gledališče ter Camujev Kaligula.

1. Začnimo z neuglajenostjo, ki moti že v naslovu “S tovornjakom obračal na avtocesti”. Sprašujete, kaj je pijani šofer obračal s tovornjakom. Je tovornjak sploh mogoče obračati s tovornjakom? Naslov res ni prav umerjen. Dovršnik obrniti in nedovršnik obračati sta prehodna glagola in želita ob sebi predmet v tožilniku: obrnemo kos (ne s kosom) mesa na krožniku; obrnemo ga z vilicami.

* Zato ste prav začutili, da s tovornjakom ne moremo bogve česa obrniti sredi avtoceste, ampak se lahko le zablodeli tovornjak obrne v pravo smer, če prej kdo ne rompne vanj. Obračanje tovornjaka (ne s tovornjakom) na avtocesti ni prav varno, saj neprevidneža ves čas gleda bela smrt in mu kaže svojo koso, policisti mu odzamejo vozniško in plačal bo debele evre kazni. Če pa kdo še bognasvaruj trešči v tovornjak, vse življenje ne pred bogom ne pred vestjo neumnež ne izpere svoje krivde, da je ubil nič krivega človeka.

* Torej prav bi bilo: ne zaviti v napačno smer na avtocesti, da ne bi bilo potrebno tovornjaka obrniti (ne s tovornjakom obračati).

2. Nekdo drug med vami, drage bralke in bralci, mi sporoča, da je bral o Pandurjevi Kaliguli, o Kaligulinem gledališču in o Camujevem Kaliguli. Če mi ne bi teh napak podčrtal v poslanem izrezku, ne bi verjel, da je mogoče zbrati tako morje slovničnih nesmislov v enem samem članku.

* “Kateri so?” sprašujete. Prvič, drama Kaligula ni Camujeva, je Camusova, ker jo je napisal francoski nobelovec Camus. Pridevnik Camusov se sicer izgovori “kamijev”, zapiše se pa ne tako ali pol tako, ker naš jezik tuja imena zapisuje, kot se pišejo po tuje. Še Hrvatje, ki priznavajo Karadžićevo “pravopisanje”, pri tem Francozu ne uveljavljajo pravila, da se “zapiše, kakor se izgovori”. S takimi zapisi (Camuja namesto prav Camusa) smo Slovenci bolj Karadžići, kot je bil sam Vuk Stefanović v Beogradu (ne tisti Radovan v zaporu v Haagu).

* Drugič, ime Kaligula je moškega spola, čeprav ima žensko obrazilo -a. Iz takih imen delamo svojilne pridevnike za moški spol z moškim obrazilom -ov: zato je knjiga Janeza Trdine Trdinova, ne Trdinina. Svojilni pridevnik ženskega spola iz takih imen pa naredimo z ženskim obrazilom -in: zato je knjiga Silve Trdina Trdinina. Potemtakem je prav samo: Kaligulovo, ne Kaligulino gledališče.

* Narobe je tudi zapisati “Pandurjeva Kaligula”, namesto pravilno “Pandurjev Kaligula”. Ta rimski cesar, ki je zaradi absurdnosti svojega življenja po smrti izvoljenke Drusile zabredel med čeri popolne svobode v cesarjevanju, še preden je sam etično dozorel za svobodo, je bil moški, ne ženska. Saj Rimljani niso priznavali enakosti spolov in zato, zamudniki v demokraciji, niso imeli na prestolu niti ene cesarice, le cesarje. Še rimska cerkev jih je prehitela v priznavanju enakosti po spolu in nekoč postavila na sveti Petrov sedež nič kaj vzgledno papežinjo. Kaligula je imel rad ženske, kar je prava izkaznica za naravnega moža, in je pobijal svoje zveste in nezveste spremljevalce, kar je spet bolj moško kakor žensko opravilo: ker ženska ljudi na svet povija, a satan moški jih pobija.

* Bog udari take pobijalce, bi zavzdihnil vsak kristjan, čeprav neveren porkasveder. Torej: ker je bil Kaligula po spolu moški, je prav zapisati samo “Pandurjev Kaligula”, ne “Pandurjeva Kaligula”, kot da je bil ženska. Ženska je bila njegova izvoljenka Drusila.

Za sklep: čim manj jezikovnih napak v časopisu, tem več zaupanja pri bralcu, ko ga bere. To zabičajmo novinarkam/novinarjem na koncu trimesečnega nadaljevanja naših Minut, predrage bralke in bralci, ki se vam zahvaljujem za pomoč pri njihovem pisanju. JOŽE HOČEVAR