petek, 2. julij 2010

Odgovorni brez odgovornosti do jezika

Jezik svoje matere - ki je govor nezavednega srca, ne toliko zavednega razuma - je potrebno po ukazu skrivnega notranjega glasu imeti rad, kot ima vsak človek rad sam sebe. Tako, kot je v starem Rimu pes čuvaj imel rad svojega gospoda še po njegovi smrti. Ko so truplo vrgli v Tibero, ki teče skozi večno mesto, je zvesti hišni varuh skočil za svojim patricijem in mrtvega iz razpenjenih valov poskušal rešiti na breg. A je omagal in še sam utonil. Zvestobo gospodarju je potrdil s smrtjo.

petek, 2. julij 2010

Preizkus jezikovnega čuta

Poskušajmo ugotoviti pomene v naslednjih dvoumnih ali drugače zapletenih besednih zvezah:

petek, 2. julij 2010

O fuzbalu, nogometu in vuvuzeli

Nekaterih tujk ne maramo, druge sprejmemo odprtih rok, tretje pa preganjamo. Najbolj in najdlje v svoji zgodovini nismo marali iz nemščine prevzetih poimenovanj, germanizmov, češ da nam smetijo jezik in grozijo narodu, da bo utonil v tujem jezikovnem morju.

petek, 2. julij 2010

Člani Zelenih Slovenije - zeleni ali Zeleni?

Čas je vsemogočen in neskončen kot bogovi. Nedojemljiva je njegova moč, ki jo črpa iz svoje trajnosti brez začetka in konca. Vse že doseženo s svojo sposobnostjo obvladuje, vse nedoseženo bo še dosegel, ker ima na voljo neizmerno mero časa.

petek, 2. julij 2010

Zakaj New York, ne Novi Jork ali Nju Jork

Panta rhei ali “vse teče”, vse se giblje in razvija. Tako je 500 let pred našim štetjem spoznal in oznanil grški filozof Heraklit, začetnik dialektičnega razmišljanja na osnovi stvarnih, ne mimostvarnih, metafizičnih pojavov. Človeku ne bo nikdar uspelo, da bi dvakrat stopil v isto reko, ker takoj po vstopu reka ubeži naprej in ob drugem vstopu ni več ista. Panta rhei.

petek, 2. julij 2010

Vesel božič ali Božič - Srečno novo ali Novo leto?

Na knjižnem sejmu v Frankfurtu se je založniška hiša na plakatu hvalila: “Končno knjiga brez napake! Pri naši založbi!” Bo že držalo, smo si rekli, če zapišejo to Nemci, natančneži, ki so še Cerkvi gledali na usta, ali prav uči. Zato imajo Lutra, svetlomiselnega protestanta. In smo, hudobe, privoščljivo listali po knjigi, da bi videli, če se založbi ni zareklo. In se je, ne le debelo zareklo, tudi napak zapisalo.

petek, 2. julij 2010

Krucifix nohamol*

Mi je rekla mama, ker nisem odgovoril, kaj študiram na univerzi: “Kdor hitro odgovori, vse lenuhe prehiti, če odlaga, nikomur ne pomaga.” A sem jo skušal prelisičiti z nasprotno njeno modrostjo: “Saj mi zmerom pravite, da kdor molči, devetim odgovori.” Samo molčala je, in vedel sem, da nimam prav: zmerom odgovôri, kadar kdo kaj vpraša, tudi če z zamudo in nerad.

petek, 2. julij 2010

“Rop na bencinski črpalki”

Ko so hudomušni hoteli zvedeti, “kva in kje pa ti študiraš v tisti meglasti Ljubljani”, sem priznal previdno: “Slavistiko.” A sem se takoj kesal, ker o slavistiki niso hoteli zvedeti nič več kot Drnuljev kozel, ki je sanjal le o zelju v vrtu pri sosedu. “Kaaaj pa je to?” se je zazrla vame mama. “No, naš jezik, to, kako govorimo,” sem poskušal razložiti. “A te ga nisem zadosti naučila?” se je začudila. Podprl jo je še stric: “Poslušaj mater, fant, da ne boš tako kot Jurčič tam z Muljave. Revež je umrl, pa še mlad je bil.”

petek, 2. julij 2010

Vikanje, tikanje, onikanje, onkanje, onokanje

Ohrani red in red bo ohranil tebe, serva ordinem et ordo servabit te, so oznanjali urbi et orbi, mestu in svetu. Urbs je bilo večno mesto Rim, orbis pa rimska država, tedaj ves znani svet: ozemlja okoli Sredozemlja, od Britanije do Indije in od Nila do mirnih rek balkanskih in do Kaspijskega morja. Mirnih, ker tam še ni bilo Balkancev, ki bi skrbeli prepire.

petek, 2. julij 2010

København, Kopenhagen? ... Aborigini, aboridžini?

“Na tri načine je zapisano ime glavnega mesta Danske zadnji teden, ko policija čuva, razjarjeni civilniki pa skušajo napasti krivce onesnaževanja: København, Kobenhavn in Kopenhagen. Po radiu sem slišal tudi Kebenhaven in Kubenhaven. Kako je s tem, moj dragi Jože, ki še braniš naš premili jezik, s katerim smo, brez njega pa več nismo to, kar smo, Slovenke in Slovenci?” Tako mi je telefoniral znanec Serdžo iz Ljubljane, ki ne želi, da ga izdam. A če sodimo po imenu, drage bralke in bralci, je zavzet Primorec, ne mlačni Kranjec.

petek, 2. julij 2010

Je kraljiček letel više ali višje kakor orel?

Ničesar preveč, po latinsko nil nimis, je v svoji igri Heavtontimorumenos, po naše Mučilec samega sebe, zapisal Terenc Afričan, prvi mojster zabavno-zabavljivih iger v starem Rimu, ki jim rečemo komedija. Ne samo ničesar preveč, tudi ničesar premalo ne sme biti, je poudarjal samomučenec, njegov junak.

petek, 2. julij 2010

“S tovornjakom obračal na avtocesti”

Pametnih rekov, misli in nasvetov, kako nujno je vztrajati v boju za prevlado dobrega na svetu, je na pretek. Beremo jih v pravljicah, v genialnih Dantejih, Prešernih, Kocbekih, Borisih Pahorjih. Nikoli ni prepozno za kaj dobrega, pravi eden. Dobrega ni nikdar preveč, poudarja drugi. Semper aliquid haeret ali Nekaj se zmerom prime, je zapisal modri Plutarh. Vse to velja za jezik: zmerom moramo skrbeti zanj in ga izboljševati, tudi če samo po malem.

petek, 2. julij 2010

Okolijski? Ne, samo okoljski

Tudi najbolj zaguljena Butalka bi dejala, da se rajši drži starega, dokler dodobra ne preizkusiš novega. Ko greš na božjo pot, si vzemi staro, uhojeno obuvalo, ne trdih novih, nogi neprilagojenih čeveljcev. Domov jih boš z Višarij nesel obešene čez ramo in hodil bos, ožuljen od podplatov gor, do koder so ti vklepali stopala. Ljudje se ti bodo le posmihali, žena ali mož pa na vse smejala, ožuljenemu božjepotniku, zahojencu.

petek, 2. julij 2010

Je prav brilec ali brivec?

So majhni ali mali narodi, ki se v zgodovino vpišejo ne le kot majhni, ampak tudi kot malenkostni. Prepirajo se o zadevah, ki so majhne, in o vprašanjih, ki se dajo razvozlati samo z mečem Aleksandra Velikega, ki je v mestu Gordion presekal nerešljivo zapleteni vozel. Smo jim, malenkovcem, podobni tudi mi - Slovenci, volilci in volivci ob bregovih Mure, Drave, Save, Krke, Soče? Zagotovo smo jim kdaj bili. In če pomislimo na naše petelinje boje stranke proti stranki, smo jim še zmerom.

petek, 2. julij 2010

Olimpiada ali olimpijada?

Kdor ne spoštuje sebe, svojega rodu in naroda, se duhovno hitro spremeni v predpražnik, ki ga pohodi in na njem obriše čevelj vsakdo, da le stopi nanj, naj bo tujec ali domačin. To velja tem bolj za narod. Sebe ne spoštuje, kdor se ne pozna dovolj, ne ve, od kod izvira in kam ga pelje pot neznane usode.

petek, 2. julij 2010

Harmonikar - harmonikaš? Nogometnik - nogometaš?

Beseda sama zase, ko se porodi, ni ne lepa in ne grda. Če velja za grdo, ji grdoto večinoma dodajamo ljudje. Šele skrita težnja, ki jo vanjo vcepimo, ko jo izgovorimo, ji podeli prijazen ali neprijazen, že sovražen zven. O tem, katerega od teh pomenov bo ohranila in ponesla s sabo v slovar in pravopis, odločajo okoliščine njenega nastanka in razvoja, včasih pa naključje.

petek, 2. julij 2010

Majhnost je za jezik prednost

Slon in mravlja. Kateremu bi dali prednost, ko bi ju primerjali? Slon je velik in težak. Če zaide na razstavo porcelana, bo za njim ostal samo drobir. Ona, mravlja, miceni drobižek, je lahkotna kot peresce, ki ga odpihne prvi vetrc.

petek, 2. julij 2010

Od množice pravil se jezik zaduši

Corruptissima res publica plurimae leges, po naše: najbolj pokvarjena država ima največ zakonov. To so vedeli že modri v starem Rimu, bibliji, koranu. Zapisal in za zgodovino ohranil je to zlato misel rimski pisec Tacit v Analih pred skoraj dvema tisočletjema. Pa še drži. Dandanašnje dni morda še bolj kot v starorimskih, biblijskih, koranskih časih. Tudi če z njo pogledamo na knjižni jezik.

petek, 2. julij 2010

Mati, hči, gospa ...

Če ime - za človeka, stvar, državo ali karžebodi - neustrezno označuje osebo in drugo, nas napaka hitro zmoti. Zato ime prelijemo v ustreznejšo obliko. Tako smo “Zguranega in Zdulanega Kranca” (Zgoranjega in Zdolanjega Kranjca), kot ju je zapisal Trubar, spremenili ne po nemško v Oberkrajnerja in Unterkrajnerja, ampak v škrtega Gorenjca in zapravljivega Dolenjca.

petek, 2. julij 2010

Za veliko noč o jajcih, pirhih in ... “brez zveze”

Je dolenjski oče sinu, prav tako Dolenjcu, zabičal, preden je le-ta za veliko noč odpeljal na ljubljansko tržnico vsa jajca, ki jih je mati zbrala izpod svojih kur nesnic: “Ne vseh jajc v eno košaro. Če te kdo na tržnici zadene v jajca, boš imel na tleh res ‘jajca’. Ne bodo več kokošja, bodo sami rumenjaki, ki jih Ljubljančankam ne boš prodal za jajca. In boš robantil: Satan, ta prekleta jajca!”

petek, 2. julij 2010

Dober jezik naša skupna skrb

Kratka, a zgovorna je prastara zgodba o udih, ki so se uprli lačnemu želodcu, “lenuhu v trebuhu”. “Ta le papa, pupa, spi, ne bomo zanj garali mi!” so opogumili drug drugega k uporu. Oko ni več iskalo hrane zanj, noge je niso marale prinašati k njegovi mizi, ne roke več nositi k ustom, češ kdo bo “lenuha sred trebuha, ki nič ne dela, zdaj še pital”. Ko želodec v lakoti omaga in upornikom ne more več pošiljati moči po žilah, vsi po vrsti oslabijo tudi udje. Prej hoteli niso, zdaj zaradi onemoglosti ne morejo prinašati želodcu hrane.

petek, 2. julij 2010

V slovnici je ženska enakopravna

Svet je za človeka dvojen, dvojnosten, s tujkami binaren, dualističen, dihotomen in tako naprej od A do Ž v slovarju tujk. To pomeni, da si ga razlagamo iz dveh zornih kotov. Pogledamo, ali je kdo moški ali ženska, dober ali slab, božji ali satanski, mrtev ali živ, človek ali neandertalec, prijatelj stranke ali njen sovražnik. Celo prvi evropski dvomljivec Hamlet, junak genialnega Shakespearja, je bil dvodelen, ko se je odločal: “Biti - ne biti, to je tu vprašanje!”

petek, 2. julij 2010

Kdaj uboj in kdaj umor

Je komandir pogledal strica, ki je mislil zmerom skladno s kmečko treznostjo, če mu pomaga poiskati, kdo bi bil prikrit vohun. So mu sporočili, da so ga v četo vrinili gestapovci. “Postavi fante v vrsto in jim komandiraj tisto, kar najmanj znajo,” je rekel stric. Komandir je ukazal zbor in vpil - za partizane najbolj bedasta - povelja: Mirno! Puško k nogi, en-dva-tri! Puško na ramo, tok-tok-tok! Na mestu voljno! In še dolgo po ukazu tok-tok-tok!

petek, 2. julij 2010

Za praznik dela o delu, plači in turškem boglonaj

Mimi Blentic, Slovenka v daljni Kanadi, doma iz Ajdovščine, kjer se je rodila kot Fornazarič, mi je domotožno zapisala: “Sem sodna prevajalka in se s tem delom ukvarjam gori na severu, v kanadski provinci Ontario. Slovenščina sama bi mi bolj na tanko rezala vsakdanji kruh, saj v tujini Slovenci ne veljamo za kakšne vrhunske lumpe. Prav mi pridejo drugi jeziki, ki sem se jih učila doma in se jih, daleč od doma, še vedno učim.”

petek, 2. julij 2010

Loggia - po slovensko loža, ne v Kopru

Prešeren je ustvaril Črtomirja in Bogomilo, tipična slovenska junaka. V njunih odločitvah so utelešene najznačilnejše poteze razcepljenih Slovencev, ki notranje nismo trdni in omahujemo - celo v odpadništvo. Bogomila je bila svečenica poganske “bognje Žive”, Črtomir je z vojsko branil slovenske “črte in bogove nad oblaki”. A sta se oba krstila in prestopila iz poganske v krščansko vero. Zanikala sta vsak najprej sebe samega in nato še svoj begunski, po gorah poskriti narod. Še posebej Črtomir, ki se je dal v Ogleju posvetiti v mašnika in je tudi sam začel preganjati pogansko vero med rojaki.

petek, 2. julij 2010

Življenjski slog? Življenjski stil?

Francoz Buffon, mislec razsvetljenske dobe, ko smo imeli Zoisa, Vodnika in Linharta, je zapisal znano misel: “Le style, c’est l’homme”, “Stil je človek”. Odmevala je in še odmeva daleč prek francoskih mej. Postala je svetovna. Hotel je poudariti, da so spoznanja bogastvo vseh ljudi, medtem ko je stil ali slog, v katerem jih kdo zapiše, človekova osebna last: misel je občečloveška, slog je last njenega izpovedovalca. Stil je človek.

petek, 2. julij 2010

Jezik se nenehno bogati, tudi sam iz sebe

Govor je najpopolnejše orodje, s katerim človek odslikava ter sporoča sebi in drugim vse, kar se dogaja v njem in okoli njega. Govoric je več, rekli bi lahko, da mnogo, saj ob človeškem govoru poznamo tudi govorico gibov, likov, barv, simbolnih znakov - tam pa, kjer ni ne znakov in o ničemer dúha niti slúha, je zgovorna tudi govorica molka. A najžlahtnejša in najsilnejša med vsemi govoricami je prav človekova beseda, govor. V začetku je ustvaril bog nebo in zemljo, človek pa besedo. Na njej počivata vsa znana zgodovina in neznana nam prihodnost.

petek, 2. julij 2010

Tujka je kot omnibus, vanjo lahko stlačiš vse

Večkrat, drage bralke in bralci, smo že omenili, kako je s tujimi besedami pri nas: da njih pomen ni zmerom tako jasen, kot smo jasni, če namesto njih poiščemo prijaznejše domače izraze. Pomeni tujk da so ohlapni, nikdar prav natančni. Tujka je kot omnibus, vanjo lahko stlačiš vse - tako nekako je dejal Anton Sovrè, veliki prepesnjevalec, ne zgolj “prestavljavec” epov slepega Homerja Iliade in Odiseje v sicer ne veliko, a slovnično nadvse izpopolnjeno slovenščino. Je imel prav?

petek, 2. julij 2010

Beseda kaže na resnico, tudi če je ta prikrita

Ko je nemški mislec Friedrich Nietzsche bral o sebi članek, v katerem ga je kritik hvalil do neba in s presežniki poveličeval njegovo filozofijo o sproščenem nadčloveku, ki brez sleherne zavore živi onstran dobrega in zla in se dviga nad brezimno množico povprečnežev, je naenkrat nejevoljno odrinil časopis in presenetil poslušalca poleg sebe: “Ta pisun pa laže!”

petek, 2. julij 2010

Mati, hči, gospa ...

Če ime - za človeka, stvar, državo ali karžebodi - neustrezno označuje osebo in drugo, nas napaka hitro zmoti. Zato ime prelijemo v ustreznejšo obliko. Tako smo “Zguranega in Zdulanega Kranca” (Zgoranjega in Zdolanjega Kranjca), kot ju je zapisal Trubar, spremenili ne po nemško v Oberkrajnerja in Unterkrajnerja, ampak v škrtega Gorenjca in zapravljivega Dolenjca.

petek, 2. julij 2010

Majhnost je za jezik prednost

Slon in mravlja. Kateremu bi dali prednost, ko bi ju primerjali? Slon je velik in težak. Če zaide na razstavo porcelana, bo za njim ostal samo drobir. Ona, mravlja, miceni drobižek, je lahkotna kot peresce, ki ga odpihne prvi vetrc.

petek, 2. julij 2010

Bi sklanjali imena Mary, Nives, Kitty?

Jezik je sicer odprt novostim, ki mu jih prinaša vedno bolj hiteči tok življenja. A je pri tem previden. Ničesar ne usvoji na naglo, temveč po korakih, skladno s svojimi pravili, ki jih pili že od davnih časov, od takrat, ko je človek iznašel besedo, da svoje žene mož ni več poklical kakor runkelj, ampak jo je prvič ljubeznivo ogovoril: ljuba Eva, in ona prvič njega: dragi Adam.

Občina:
Datum:
Zadnje novice: