torek, 13. september 2011
Pogosto se zgodi, da ima otrok zelo posebno vez samo z enim od staršev. To nima nič opraviti s čustvi in ne pomeni, da enega ljubi bolj kot drugega.
Foto: Reuters
Jesper Juul, družinski terapevt
Foto: NEVA VOLARIČ
“Sin je zelo samostojen, zna se postaviti zase, ampak določena čustva potlači. Vem, kako mu je, saj sem se tudi sama počutila podobno, ko sta se moja starša ločila. Ko je bil mlajši, je precej pogosto iskal stik z očetom. Ker ni dobil odgovora, je bil jezen.
Oče si je ustvaril novo družino in ima dva mlajša sinova. Moj otrok čuti jezo tudi do svojih polbratov. Zdi se mu, da sta mu vzela očeta. Pred časom sem se z bivšim možem skušala o tem pogovoriti. Sin je bil zadovoljen, ko je videl, da se njegova starša normalno pogovarjata. Ustvaril pa si je napačno predstavo, da se bo oče vrnil. Naj pusti novo družino in pride nazaj, je dejal.
Problem je tudi v tem, ker smo okrog njega same ženske. Moja mama in nona ga razvajata, jaz pa sem tista 'ta grda', ki reče, da česa pač ne bo dobil. Zanima me, na kašen način bi sinu lahko pomagala.”
Posebna vez z enim od staršev
Pogosto se zgodi, da ima otrok zelo posebno vez samo z enim od staršev. To nima nič opraviti s čustvi in ne pomeni, da enega ljubi bolj kot drugega. Pomeni pa, da se v tem primeru lahko samo od enega resnično uči o življenju.
Tisti, ki so v življenju že izgubili oba starša, bodo morda bolje razumeli, o čem govorim. Ko umre eden, ste žalostni, ko umre drugi, se počutite, kot bi bili sami na svetu.
Zdi se mi, da ima vaš sin tako vez s svojim očetom. Seveda ga pogreša, ampak pomembneje je, da se počuti zelo osamljenega, ker oče ni prisoten v njegovem življenju. Velika razlika je biti sam ali biti osamljen.
To ne pomeni, da vaša vloga matere ni pomembna. Vedeti pa morate, da sinu ne morete dati tega, kar bi mu oče moral dati. Pomeni, da je njegova izguba zaradi tega toliko večja.
Tudi sam sem čutil tako vez do svojega očeta. Morda je bil najin odnos resnično aktiven le kakih 40 sekund, ampak to so bile pomembne sekunde. In če malo pobrskamo vsak po svoji zgodovini, bomo mnogi od nas ugotovili, da te posebne vezi po navadi niso ravno aktivne. Ampak kljub temu vsi preživimo.
Odkrito se pogovorite s sinom
Svojemu sinu v bistvu ne morete pomagati. Tudi vaša mati in stara mati mu ne bosta prav nič pomagali, če ga bosta razvajali, ker se jima smili. Vse, kar lahko naredite, je, da se vživite v njegov položaj in sočustvujete z njim. Vaš sin je na neki način dvojno osamljen. In vem, da je zelo težko prenesti pogled na osamljenega otroka.
Jaz bi se na vašem mestu z njim o tem pogovoril. Lahko mu tudi direktno rečete, da ste se spomnili nanj in na njegovega očeta, ko ste slišali o posebni vezi med otrokom in enim od staršev. Tako bo vsaj vedel, da v tem svojem stanju ni moteč, da vam ne gre na živce.
Dečki si o sebi radi ustvarijo mnenje, da je kaj narobe z njimi. Morda vaš sin razmišlja: “Tudi drugi otroci imajo ločene starše, pa se ne počutijo tako kot jaz.”
Vaš sin bo imel tako tudi možnost, da se sčasoma poveže s kakim drugim moškim. Če vas vpraša, kaj naj naredi, ker oče noče govoriti z njim, mu odkrito povejte, da ne more narediti nič. Recite mu, da si bo moral poiskati kakega drugega očeta.
Mislim, da bo tako za vas kot za vašega sina zelo dobro, če se o tem v naslednjih letih tu in tam pogovorita. Tudi vi poznate občutek osamljenosti, in včasih je laže, če smo osamljeni skupaj še s kom.
Zavedajte se, da se vaš sin z eksistencialno osamljenostjo sooča veliko prej kot večina ljudi. Zato bo na koncu močnejši. Morda mu bo njegova izkušnja dala tudi moč, da bo nekoč šel k očetu in mu rekel: “Poslušaj, morda nočeš imeti odnosa z mano, ampak jaz ga želim imeti s tabo!”
JESPER JUUL