Živi muzej - da Kras živi

Včeraj je sežanski župan Davorin Terčon slovesno odprl Živi muzej Krasa, območje z neštetimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi matičnega krasa. Hkrati je Občina Sežana, skupaj s partnerji, sklenila čezmejni projekt Kras-Carso, kamor sodi tudi projekt Živi muzej.

Udeleženci včerajšnjega odprtja Živega muzeja na območju med Sežano in Orlekom so si ogledali tudi zgledno obnovljeno štirno iz leta 1822 Foto: Lea Kalc Furlanič
Udeleženci včerajšnjega odprtja Živega muzeja na območju med Sežano in Orlekom so si ogledali tudi zgledno obnovljeno štirno iz leta 1822 Foto: Lea Kalc Furlanič

SEŽANA > Na več kot 700 hektarjev velikem območju med Sežano in Orlekom, ki je ostalo razmeroma pristno, so vzpostavili Živi muzej Krasa.

Obiskovalci od včeraj vanj lahko vstopajo le brez motornih vozil, po več kot deset kilometrov urejenih poteh se lahko sprehodijo, kolesarijo ali jahajo. Območje je posejano z neštetimi naravnimi kraškimi značilnostmi, obnovili pa so tudi nekaj kulturnih vrednot, med njimi kamnite suhe zidove, orleško štirno iz leta 1822, kal in tri kamnite pastirske hiške. Postavili so razgledno točko, klopi za počitek, informacijske in usmerjevalne oznake.

“Zamisel se mi je porodila pred več kot desetimi leti, ko sem se spraševal, kako urediti to območje, ki je bilo od druge svetovne vojne nedostopno, zato je tudi ostalo neokrnjeno. Istočasno sem na naslovnici neke naravovarstvene brošure videl fotografijo kamnite oziroma skalovne mize, ki je kraška značilnost, in sem pomislil, zakaj ne bi na Krasu vzpostavili varovanega območja. Od tedaj je moja zamisel zorela skozi nekaj projektov, do tega, v katerem smo jo uresničili - Kras-Carso,” je pojasnil idejni vodja projekta Živega muzeja Stojan Gorup.

Usklajevalka projekta Kras-Carso Katja Fedrigo je dodala, da vsi sodelujoči, od občine in strateških partnerjev do zunanjih sodelavcev, želijo, da bi z nazivom Živi muzej živele naravne in kulturne znamenitosti Krasa. “Predvsem pa v tem kontekstu beseda živi za nas pomeni, da se nadejamo, da bo to območje živelo naprej tudi tako, da bomo projekt še nadgrajevali, ne samo v okviru Krasa-Carso,” je bila včeraj ob odprtju optimistična Fedrigova.

Vzpostavitev Živega muzeja je stala 413.000 evrov, črpali so jih iz malhe nosilnega projekta Kras-Carso, za tega pa so v dobrih treh letih skupno porabili 3,2 milijona evropskega denarja.

Svoje navdušenje je pokazal tudi sežanski župan Davorin Terčon (Občina Sežana je nosilka čezmejnega projekta Kras-Carso). Dejal je, da ga veseli, ker so čezmejni partnerji pri projektu kljub mnogim naporom pri izpeljavi dosegli visoko stopnjo sodelovanja. Pri Kras-Carso je namreč sodelovalo 17 partnerjev z obeh strani meje.

Laura Comelli iz Evropskega sklada za teritorialni razvoj, programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija, pa je prepričana, da je evropski denar potrebno koristno uporabiti, ne samo za “papirologijo” pri pripravi strateških dokumentov. “Zato želimo, da bi skupaj našli primerne načine varovanja Krasa,” je izpostavila.

Nekateri udeleženci predstavitve zaključka projekta Kras-Carso so izpostavili tudi pomen nadaljevanja projekta v obliki še enega, ki se imenuje Geopark Krasa. Predvsem se jim je zdelo pomembno, da sodelujejo vse regije z obeh strani meje. Po zadnjih informacijah pa Občina Sežana kot nosilka Geoparka še ni sklenila medsebojnega sporazuma z vsemi sodelujočimi občinami, zato nadaljevanje priprav na ta projekt ostaja v zraku.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano